Pripravili smo kratek plonkec za debatiranje z anticepivci. Nekaj naštetih napačnih ali zavajajočih trditev smo naslovili (in jih še bomo) tudi v obliki daljših člankov, tukaj pa so množično pripravljeni v krajši obliki. Če se znajdete na forumu, Facebooku ali v debati za šankom, lahko za kratek odgovor anticepivskim trditvam pokukate na ta plonkec. Če naletite na kakšno trditev, ki je nismo naslovili, imate predlog za odgovor ali opazite napako, nam pošljite sporočilo na info@skeptik.si.

Odgovore smo zbirali iz več virov. Če smo kak vir pomotoma spustili, nam to, prosimo, sporočite.

Plonkec so pomagali pripraviti: Matej Završnik, Maja Žorga Dulmin, Nejc Žorga Dulmin, Katja Zakrajšek, Tadej Peršič, Rok Kompan.
Za popravke, predloge in nove točke se zahvaljujemo še (seznam bomo sproti dopolnjevali): Vane Savinek, Miha Hrustelj.


Cepiva ne nudijo stoodstotne zaščite.

  • Res je, prav zato pa je potrebno, da je čimveč ljudi v skupnosti precepljenih. Nizozemska študija iz leta 2002 je pokazala, da imajo cepljeni, ki živijo v necepljeni skupnosti, večjo možnost okužbe kot necepljeni, ki živijo v cepljeni skupnosti. Necepljeni se torej “šlepajo” na to, da so drugi cepljeni, hkrati pa drugim povečujejo nevarnost okužbe. http://jid.oxfordjournals.org/content/186/10/1483.short
  • Čelada zaščiti pred resnimi poškodbami glave le v 90 % primerov, bi tudi trdil, da je čisto vseeno, če jo nosiš ali ne?[1]
  • Nihče tega nikoli ni rekel. Pri nekaterih preprosto ne prime, pri nekaterih prime samo malo in je potem potek bolezni blažji.[2]

Cepiva so neučinkovita.

Cepivo proti ošpicam je neučinkovito.

Cepivo proti gripi je neučinkovito.

  • CDC vsako leto meri učinkovitost sezonskih cepiv proti gripi. Splošno populacijo lahko pred gripo zaščitijo 60-odstotno. Številke gredo tudi do 90 %. Cepiva za specifičen sev gripe so še učinkovitejša. Prav tako ne smemo pozabiti, da cepljenje proti gripi ščiti le proti virusu influence A in B, dovzetnosti za druge viruse, ki v zimskem času povzročajo okužbe (npr. adenovirusi, rinovirusi, koronavirusi in tako dalje), pa cepljenje proti gripi prav nič ne zmanjša. http://www.cdc.gov/flu/about/qa/vaccineeffect.htm

Cepivo proti mumpsu je neučinkovito.

  • Študija iz leta 2012 je seštela podatke slabih 15 milijonov otrok. Rezultat: na osnovi razpoložljivih dokazov lahko rečemo, da je OMR-cepivo med 70 % in 80 % učinkovito pri preprečevanju mumpsa. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22336803

Cepivo proti rdečkam je neučinkovito.

Cepivo proti meningitisu je neučinkovito.

Cepivo proti oslovskemu kašlju je neučinkovito.

Ošpice niso nevarna bolezen.

Oslovski kašelj ni nevarna bolezen.

  • Zaradi oslovskega kašlja po svetu letno umre 300.000 ljudi. V nerazvitih državah ta bolezen med dojenčki umori tudi do 4 % obolelih. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22592689
  • Pri epidemiji oslovskega kašlja v Kaliforniji leta 2010 je zbolelo okrog 6.000 ljudi. 10 novorojenčkov je umrlo. http://edition.cnn.com/2010/HEALTH/10/20/california.whooping.cough/index.html
  • Cepljenje proti njemu je priporočljivo že zato, ker je kašelj v začetnem obdobju, ko je bolnik tudi najbolj kužen, lahko povsem neznačilen in običajno ni moteč, tako da tako otroka po nepotrebnem izpostavljamo neprijetnostim, poleg tega pa mu lahko škodimo z dajanjem antibiotikov, ki so za zdravljenje že razvite bolezni redko učinkoviti.
  • Citat dr. Tatjane Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani: “Okužbo sicer lahko zdravimo tudi z antibiotki, vendar večina obolelih pride k zdravniku že tako pozno v poteku bolezni, da to zdravljenje običajno ni učinkovito.” http://www.rtvslo.si/zdravje/pazite-na-okuzbo-z-oslovskim-kasljem/287968
  • Statistika za oslovski kašelj je naslednja: 1 od 8 dobi še pljučnico, 1 od 20 odnese encefalitis, 1 od 1500 obolelih pa umre. http://www.cdc.gov/vaccines/vac-gen/6mishome.htm

Tetanus ni nevarna bolezen.

Davica ni nevarna bolezen.

Te bolezni preboliš in je mir.

  • Razen če ne umreš ali ti bolezen pusti trajne posledice. No, v vsakem primeru bolezni ne stakneš več.
  • To si lahko privoščijo reči tisti, ki so preživeli.

Z otrokom je bilo vse v redu, po cepljenju pa je začel kazati znake avtizma.

  • Prerano je kar sklepati, da cepljenje povzroča avtizem, češ da so se znaki začeli kazati ob približno istem času. Na tem področju se obilno raziskuje in ugotavlja resnico, rezultati pa kažejo v druge smeri … kaže npr., da se zasnove avtizma kažejo že pred rojstvom: http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1307491?query=featured_home& in povzetek http://health.ucsd.edu/news/releases/Pages/2014-03-26-cortical-layer-disruption-and-autism.aspx
  • Avtizem je težko diagnosticirati pred 24. mesecem po rojstvu. Prvi znaki avtizma namreč niso pojav neobičajnega vedenja, ampak odsotnost pričakovanega vedenja (npr. odsotnost nasmeškov pri 6-ih mesecih, odsotnost čebljanja pri 12-ih mesecih ipd.)[4]. Velja tudi za necepljene. Avtizem je pač taka motnja. Cepivo nima pri tem nič.
  • “Raziskava”, ki je povezovala cepiva z avtizmom, je bila narejena na le 12 otrokih. Najprej je bila ovržena s strani znanstvenikov, kasneje pa je avtor raziskave sam priznal, da je prirejal podatke zaradi tožbe, ki je potekala v tistem času. Odvetnik tožnikov ga je podkupil, da bi našel dokaze za to povezavo. In na to raziskavo se opirajo na proticepivskih straneh. http://blogs.discovermagazine.com/badastronomy/2011/01/05/breaking-bmj-calls-andrew-wakefield-a-fraud
  • Treba je poudariti, da je avtizem vedno obstajal, samo reklo se mu ni tako. Avtističen je bil na primer “un ta čudn na vasi”. Leta 1981 je bil šele avtizem priznan kot ločena diagnoza in od takrat naprej posledično narašča tudi število diagnosticiranih avtistov. Graf na povezavi http://www.drjeffhealthcenter.com/ihpages/ihimages/mmr.jpg navadno uporabljajo kot prikaz, da je število avtističnih diagnoz začelo naraščati po uvedbi cepljenja proti OMR. Pri tem ne upoštevajo niti spremembe diagnostičnih kriterijev niti naraščajočega števila prebivalstva. Da cepljenje proti OMR z naraščajočimi diagnozami ni povezano, je lepo pokazala tudi japonska študija v Jokohami, kjer so leta 1992 nehali uporabljati enotno cepivo proti OMR, pa je število avtističnih diagnoz še vedno naraščalo. http://www.medicine.ox.ac.uk/bandolier/booth/vaccines/nommr.html

Cepiva niso bila nikoli testirana z dvojno slepo študijo.

  • Taka študija bi zahtevala, da določeni skupini ljudi obljubijo, da jih bodo cepili, v resnici pa bi jim vbrizgali le adjuvanse brez aktivne sestavine. Nato bi morali obe skupini okužiti še z istim sevom živega virusa in počakati, da vidijo, v kateri skupini jih bo več umrlo. To bi bilo zelo neetično, zato se morajo raziskovalci pač znajti brez te metode. Ni pa res, da nikoli nobeno cepivo ni bilo testirano na podoben, a manj krut način. Včasih pa celo tako neetično, kot lahko preberete spodaj.
  • Dvojna slepa študija izloči placebo efekt, ki je sicer močan faktor, a vseeno ne more ustvariti virusa v tkivu.
  • Cepivo proti HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, so testirali z dvojno slepo študijo. http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/nejmoa0909537
  • Cepivo proti tetanusu novorojenčkov so že med leti 1961 in 1966 testirali z dvojno slepo študijo. V kontrolni skupini je bilo okrog 10 % smrti pri rojstvu, v skupini, ki je prejela cepivo, pa nobenega primera. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/5338377?dopt=Abstract
  • Dvojna slepa, randomizirana študija s placebo kontrolno skupino je testirala cepivo proti varianti pljučnice. Izsledki: cepivo je varno in učinkovito. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20211953

Poznam nekoga, ki se je cepil, potem pa zbolel.

Sosledje pojavov še ne pomeni, da je en pojav povzročil drugega. Ali povedano s primeri:
* Jaz poznam pa nekoga, ki se je cepil, pa mu nič ni, ampak to še nič ne pomeni. Lahko pa pogledamo statistiko.
* Jaz poznam nekoga, ki je šel menjat gume, mesec kasneje pa je dobil iPad. To še ne pomeni, da menjanje gum povzroči, da dobiš iPad.
* Prijatelj ima 2 otroka. Oba je dal cepiti. Oba otroka sta kmalu zatem shodila. Je tudi to posledica cepljenja?
* Nekoga je tri minute pred načrtovanim cepljenjem zadela kap (seveda ga potem niso cepili). Če bi ga zadela kap tri minute po cepljenju, bi pa nekateri hitro kap pripisali cepivu, ampak to bi bilo napačno sklepanje.
* 1 otrok od 10.000 ima 10 dni po cepljenju nenavaden izpuščaj, za katerega sploh ni nujno, da je od cepljenja – lahko je od alergije na jagode; ampak če potem kak spleta vešč starš to napiše na forum, se dobi lažen občutek, da se taka reakcija pojavlja pri vsakem desetem otroku.[5]

Velik upad smrtnosti zaradi bolezni je bilo opaziti že pred rednim cepljenjem zaradi večje higiene/drugega vzroka.

  • Čeprav je smrtnost zaradi teh bolezni močno zmanjšana zaradi splošnega napredka medicine, za telo bolezen še vedno predstavljajo veliko obremenitev in v primerih s komplikacijami lahko povzroča paralize, oslepitve, deformiranosti in druge zaplete, občasno tudi smrt. Najbolje je še vedno ne zboleti.
  • Za ponovne izbruhe epidemij nalezljivih bolezni, do katerih prihaja v premalo precepljenih populacijah, je potemtakem kriv nenaden padec nivoja življenjskih razmer?
  • Kako bi slabši življenjski pogoji lahko razložili epidemijo ošpic v Sloveniji v letih 1994–1995?
  • V populacijah, ki prostovoljno opustijo cepljenje, pa se pojavi velik porast bolezni in s tem število umrlih.
  • Te bolezni ne izgledajo več nevarne ravno zato, ker se pojavljajo redko. Če se nekaj pojavi redko, je možnost zapletov še toliko nižja. Če bi vsako leto obolelo za ošpicami in drugimi otroškimi boleznimi kakih 10.000 otrok in bi bila smrtnost zaradi odlične zdravstvene oskrbe samo 0,1 %, bi to še vedno pomenilo 10 otrok letno – samo zato, ker jih nismo cepili. ((imagodei, 11. 11. 2011, 15:31: https://slo-tech.com/forum/t492445/p3317066))
  • Smrt ni edini neželeni izid. Posledice lahko ostanejo celo življenje in prej zdrav otrok, obetaven športnik, lahko dobi doživljenjsko okvaro srca ali pa ima kasneje učne težave. Danes poznamo prehlade, angine in gripe; če bi se veliko otrok moralo spoprijeti še z mumpsom, rdečkami, ošpicami, oslovskim kašljem, davico, otroško paralizo …? Bi svojega otroka res radi podvrgli visoki vročini, bolečinam po celem telesu, razjedam (tudi v očeh), dvema mesecema krčevitega kašljanja s siljenjem na bruhanje, začasni ali trajni paralizi dela telesa, sekundarnim komplikacijam z encefalitisi, pljučnicami, večtedenskim zdravljenjem v bolnišnici itd.? Tudi če možnost hudih komplikacij s končno smrtjo zanemarimo? Kljub temu, da se vsemu temu lahko ognete s cepljenjem? ((imagodei, 12. 11. 2011, 02:09: https://slo-tech.com/forum/t492445/99))
  • Koliko se je pa v desetih letih izboljšala higiena v Indiji, pa so z letnim cepljenjem (5 milijonov otrok letno) v tolikem času uspeli doseči tako čredno imunost, da je bil leta 2011 le še 1 (en!) primer otroške paralize, do 2012 pa niti enega ne več. To se ni zgodilo zaradi higiene, ampak zaradi programa, po katerem je na tisoče ljudi hodilo od vrat do vrat in sistematično cepilo celotno prebivalstvo. http://www.unicef.org/india/health_3729.htm
  • Če bi bila večja higiena odgovorna za upad bolezni, kako to, da so se epidemije otroške paralize začele šele v 20. stoletju? Zaradi večje čistoče po uvedbi sanitarne infrastrukture populacija v splošnem ni bila več tako v stiku z virusom. Posledica tega je bila, da za to boleznijo niso zbolevali le posamezniki, ampak se je začela pojavljati v epidemijah. Večja čistoča je torej povzročila množično zbolevanje za otroško paralizo. Nikakor ni povzročila upada te bolezni. http://www.who.int/ihr/polio1993en.pdf
  • Če vam kdo prikazuje grafe upadanja smrtnosti, ga poprosite, naj vam pokaže še grafe pojavljanja bolezni. Ti namreč govorijo celotno zgodbo, da se je zaradi izboljšanih metod podpornega zdravljenja (torej napredka medicine) zmanjšalo število smrtnih žrtev. Graf, ki prikazuje samo smrtnost, ničesar ne pove o žrtvah, ki so jih odnesle z drugimi komplikacijami.

Italijansko sodišče je razsodilo, da cepiva povzročajo avtizem.

  • Sodišče ni znanstveni organ, zato ne more presojati o znanstvenih vprašanjih. Sodišče lahko tudi razsodi, da je Zemlja stara 2000 let, če ima konzervativnega sodnika. Pa kaj potem? Še vedno ni res. Če bi za mnenje vprašali izvedenca, kot je bolj običajna praksa, bi jim ta lahko razložil, da je študija, na kateri so osnovali svojo razsodbo, razveljavljena. Študija Andrewa Wakefielda je bila podkupljena, zdravnik je imel lastne interese (razvijal je svoje cepivo), podatki so bili lažni. Revija, ki je objavila študijo, jo je kasneje umaknila, Wakefield je v Britaniji izgubil zdravniško licenco. In to je študija, ki jo je nek italijanski sodnik upošteval kot dokaz. http://www.democraticunderground.com/1002866731
  • Italijanska sodišča so sploh hecna, obsodila so tudi znanstvenike, ki niso z gotovostjo napovedali, da se bo zgodil hud potres. http://www.livescience.com/24164-italian-scientists-earthquake-verdict.html
  • Hrvaško sodišče je pa razsodilo, da je otroke treba cepiti. http://www.vecernji.hr/moje-zdravlje/roditelji-nemaju-pravo-odbiti-cijepiti-svoje-dijete-929063

Amiši se ne cepijo, pa kljub temu nimajo ošpic.

Bolezni, proti katerim se cepimo, skorajda ni več, zato cepljenje nima smisla.

Cepiva imajo stranske učinke.

  • Tudi bolezni imajo stranske učinke.
  • Cepiva so temeljito testirana. Na vsakih 10.000 primerov pa se lahko pojavi tudi kakšna komplikacija – enako kot lahko na vsakih X primerov pacient umre zaradi rutinske operacije slepiča. Kaj naj storimo, prepovemo nadaljne operacije slepiča?
  • O stranskih učinkih cepiv imamo žal tudi zaradi raznih forumov čisto napačen občutek. 1 otrok od 10.000 ima 10 dni po cepljenju nenavaden izpuščaj, za katerega sploh ni nujno, da je od cepljenja – lahko je od alergije na jagode; ampak če potem kak spleta vešč starš to napiše na forum, se dobi lažen občutek, da se taka reakcija pojavlja pri vsakem desetem otroku.
  • Ko otrok leži bolan, staršem ni problema otroku sedem dni vsakih 8 ur dajati koktejla kemikalij. Ko je otrok zdrav, pa za preprečitev dodatnih obolenj občutijo nek strah, da bo ravno njihov otrok zadel “vakcinacijsko sedmico”. Tak strah je, kot vsak strah, iracionalen, čeprav vsaj delno razumemo njegov izvor: vbrizgavanje nekih staršu ne popolnoma znanih sestavin v otroka. Če je otrok alergik oz. se na to sumi, je to že eden od upravičenih zdravstvenih razlogov, da se cepljenje opusti in se ne sili k cepljenju. Zakon o nalezljivih boleznih to ureja v 22. členu, ki izrecno navaja, da mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotoviti morebitne razloge za njegovo opustitev. Če v praksi to kdaj ne poteka tako, to ni prav. Vendar pa je na srečo to redko in pri veliki večini otrok ni kontraindikacij na cepljenje. Dobiti pa se da tudi cepiva, ki ne vsebujejo alergenov.
  • Pri otroških boleznih, proti katerim cepimo, so relativno pogosta tudi sekundarna obolenja: spremljajoča vnetja, bakterijske pljučnice ipd. Te se v bolnišnici zdravi z antibiotiki – največkrat s konjskimi odmerki in že v štartu gre za močnejše antibiotike, ki imajo več stranskih učinkov kot cepivo. Da bo takšno zdravljenje potrebno, je pričakovana posledica “naravnega” prebolevanja otroških bolezni. ((imagodei, 12. 4. 2012, 08:31: https://slo-tech.com/forum/t492445/p3509044))
  • Eden od možnih stranskih učinkov cepiva proti tetanusu je zmanjšana nevarnost za multiplo sklerozo. http://www.neurology.org/content/67/2/212.short
  • Študija iz leta 2012 je seštela podatke slabih 15 milijonov otrok. Pokazala je marsikateri stranski učinek OMR-cepiva in to v detajle: kolikšen odstotek možnosti, v katerih primerih in koliko dni po cepljenju. Naslednjih stranskih učinkov niso mogli povezati z OMR-cepivom: avtizem, astma, levkemija, seneni nahod, diabetes tipa 1, Crohnova bolezen, demielinizirajoče bolezni, bakterijske in virozne okužbe. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22336803
  • Nemška zdravniška zbornica je izdelala tabelico stranskih učinkov, ki presegajo normalne reakcije. So zelo blagi in zelo redki, sploh v primerjavi s stranskimi učinki bolezni. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2680557/table/T2/

Ne poznamo dolgoročnih učinkov cepiv.

  • Dolgoročni učinek je precej dolga doba imunosti na bolezni http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17989383 in varnost tudi po petih letih. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11505437 Stran, ki zagovarja dolgoročne nevarnosti cepiva, nima podlage za svoje trditve, zgolj ugibanja.
  • Poznamo dolgoročni učinek cepljenja: precej dolgo dobo imunosti in zmanjšanje pojavnosti bolezni v populaciji. Poznamo tudi dolgoročni učinek množičnega necepljenja: epidemije nalezljivih bolezni.

Naj se cepi, kdor se hoče.

  • Že sedaj se cepi, kdor se hoče. Cepljenje je prostovoljno in nihče nikogar ne sili. Izjema je cepljenje otrok, ker so premladi, da bi se sami odločali, zato pri nas njihov interes zastopa zakon z obveznim cepljenjem.
  • Maja 2013 je dvema angleškima staršema od oslovskega kašlja umrla dojenčica Dana. Pri starosti 32 dni je bila še premajhna za cepivo in starši niso mogli izbirati, ali bi jo imunizirali ali ne. Z boleznijo jo je okužil nekdo, ki je imel pravico do izbire in se je odločil, da se ne bo cepil. http://www.dailytelegraph.com.au/news/opinion/we-never-got-the-chance-to-protect-our-little-girl/story-e6frezz0-1226635605592
  • Leta 2012 je 14-letni Jonathon preživel kemoterapijo zaradi raka. Stranski učinek je uničen imunski sistem. Živijo v predelu Južnega Walesa, ki ima precepljenost proti ošpicam pod 85 % in je zato obstajalo tveganje za epidemijo (ki se je leto kasneje, 2013, res zgodila). Jonathonov rak je v remisiji, vendar je zdaj njihova glavna skrb to, da ga kdo ne okuži z ošpicami. Zaradi oslabljenega imunskega sistema ima velike možnosti, da od ošpic umre. Luciano Dalla-Pozza, onkolog v lokalni bolnišnici, necepljenost primerja s pijanostjo za volanom. “Imeli smo primere rakavih bolnikov, ki so se okužili z ošpicami in umrli,” pravi. http://www.dailytelegraph.com.au/news/unvaccinated-children-risked-life-of-young-cancer-survivor/story-e6freuy9-1226635252179

Naj ima vsak starš pravico svoje otroke cepiti po lastni presoji.

  • Slovenija je predzadnja v OECD pri cepljenju proti gripi. Kar pomeni porazno ozaveščenost o pomembnosti cepljenja. Ko bo javno mnenje približano strokovnemu, bo prostovoljna izbira manj problematična. http://www.oecd.org/health/healthpoliciesanddata/49105858.pdf
  • Udeležba v družbi prinaša tudi določene obveze, ne samo pravic. Tako tudi udeležba v prometu prinaša določene obveze: ustaviti moramo pri rdeči luči, ker je to dobro za nas in za ostale. Naj ima vsak pravico ustaviti pri rdeči luči ali pa ne, odvisno od njegove lastne presoje?
  • Žalostno je, da se starši, ki nočejo cepiti svojih otrok, ne zavedajo ali pa jim ni mar za to, da s tem posredno ogrožajo marsikaterega otroka, ki ga zaradi zdravstvenih težav, recimo slabega imunskega sistema ali alergij, ne smejo cepiti. ((Okapi, 12. 11. 2011, 02:08: https://slo-tech.com/forum/t492445/99)) Ne pozabimo, da se pravice enega končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega.
  • Po drugi strani pa naj ima vsak otrok pravico do najboljše možne zdravstvene zaščite, ne glede na mnenje staršev. Kaj pretehta?
  • Otrok ni lastnina staršev, zato z njim nimajo pravice početi vsega, kar se njim zdi prav.
  • V epidemiji ošpic v Quebecu leta 2011 je zbolelo 29 dojenčkov, ki so bili mlajši od enega leta in zato premladi za cepivo. Takšne rizične skupine so odvisne od dobre volje tistih, ki bi se lahko imunizirali, pa so se odločili, da se ne bodo. http://www.msss.gouv.qc.ca/en/sujets/prob_sante/measles/portrait2011.php
  • Nekoč bo nek oče s svojim manj kot leto starim otrokom čakal v zdravstvenem domu na običajen pregled. Pred dopolnjenim enim letom starosti proti ošpicam ne cepijo. Ošpice so tako nalezljiva bolezen, da se lahko nalezeš že s tem, da si za trenutek v istem prostoru kot okuženi. Mimo bo prišla mati s svojim necepljenim otrokom, ki je ravnokar zbolel za ošpicami. Ubogi ta oče, ko bo naslednjih nekaj dni s strahom opazoval svoje dete, ali bo razvilo znake bolezni, zaradi katere ima 3/1000 možnosti za smrt, samo zato, ker se je tista mama odločila, da ima pravico ogrožati svojega in druge otroke.

Cepiva se obrabijo po 5/7/x letih oz. ne držijo več kot par let in zato čredna imunost ne obstaja.

  • Čas, ko je cepivo za ošpice in mumps le še pol toliko učinkovito kot ob cepljenju, je 200 let. Cepivu proti noricam učinkovitost pade na polovico po 50 letih. Cepivu proti tetanusu pade učinkovitost na polovično po 11 letih. Nikoli ne pade na nič. Pa tudi ob nepolnem učinkovanju cepiva je imunski sistem še vedno bolje pripravljen na bolezen in bolezen načeloma mine z manjšimi posledicami kot pri nikoli cepljenih ljudeh. Še več, tak človek je tudi manj kužen kot nikoli cepljeni, tako da je tudi za okolico varnejši. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17989383
  • Sicer je res, da je cepivo šibkejši imunizator kot okužba z živim patogenom (to razume vsak, ki je kdaj študiral imunologijo), ampak to ne pomeni, da vsa cepljenja popustijo po parih letih in enako ne pomeni, da je naravna prekuženost boljša varianta. Starejše osebe, ki so naravno prebolele ošpice, imajo v povprečju 10x višji titer protiteles, kot tisti, ki so bili cepljeni, ampak dejansko imajo vsi zadostno količino, da so zaščiteni. ((sv-pt, 12. 11. 2011, 01:14: https://slo-tech.com/forum/t492445/99))

V razvitih demokratičnih evropskih državah ne poznajo obveznega cepljenja otrok.

  • Res je, zato pa necepljeni otroci nimajo enakih pravic kot njihovi cepljeni vrstniki, poleg tega pa se v teh državah zaradi nezadostne precepljenosti redno pojavljajo epidemije bolezni, ki jih pri nas ni, zaradi česar vlade teh držav močno spodbujajo državljane k cepljenju.
  • V takih državah se hkrati redno ponavljajo epidemije bolezni, ki jih pri nas praktično ni. Smrtne žrtve in invalidnosti predvsem otrok so stalni sopotniki teh naravnih nesreč.
  • Pa ne zato, ker bi tam menili, da so cepiva škodljiva, te države cepljenje priporočajo. http://www.eurosurveillance.org/images/dynamic/EE/V17N22/DAncona_tab1.jpg

Cepivo je bolj nevarno kot bolezen.

  • Stranski učinki cepiv so večinoma zanemarljivi glede na “stranske učinke” bolezni. Na primeru ošpic lahko vidimo, da od bolezni umrejo 3 od 1.000 okuženih. Pri mnogih, ki ne umrejo, se pojavijo komplikacije. Po drugi strani se od cepiva proti ošpicam resnejši stranski učinki pojavijo tako redko, da strokovnjaki ne morejo določiti, ali je bilo od cepiva ali česa drugega. http://www.vaccineinformation.org/measles/qandavax.asp
  • Vzemimo za primerjavo OMR-cepivo in bolezni, ki jih preprečuje. Ošpice prinašajo 6/100 možnosti za pljučnico, 1/1.000 možnosti za encefalitis (trajna poškodba možganov) in 2/1.000 možnosti za smrt (v razvitem svetu, drugje še več). Po drugi strani pa je res, da načeloma tvegamo tudi s cepivom proti OMR: imamo 0,0001 % možnosti za encefalitis ALI hujšo alergijsko reakcijo, se pravi 1/1.000.000. Z drugimi besedami 6 nul proti 3 nulam za cepivo. S tretjimi besedami: 1000-krat bolj je varno cepivo. S četrtimi besedami za slovensko okolje: imamo 22.000 rojstev na leto, od cepiva bo dobil hujšo alergično reakcijo 1 otrok na vsakih 45 let, brez cepljenja bi jih pa vsako leto umrlo 44. http://www.cdc.gov/vaccines/vac-gen/6mishome.htm

Danes tudi nekateri zdravniki priznavajo, da v primeru oslabljenega imunskega sistema obstaja možnost …

  • Pri otrocih je odvisno od tipa cepiva in otrokovega zdravstvenega stanja, ali bo otrok tisti trenutek cepljen ali ne. Če otrok samo malo smrka, načeloma cepivo lahko prejme.
  • Trditev, da se ljudi z oslabljenim imunskim sistemom ne cepi, ne drži. Imunski sistem je lahko oslabljen zaradi hudih bolezni oziroma zdravljenja le-teh (npr. kemoterapija, obsevanje, zdravljenje z biološkimi zdravili …). Pri teh osebah je cepljenje z mrtvimi cepivi v določenih primerih še posebej priporočeno (npr. cepljenje proti gripi). Če je zdravljenje, ki oslabi imunski sistem, načrtovano, cepljenje z mrtvimi cepivi (da dosežemo dober imunski odziv) opravijo 14 dni pred zdravljenjem oziroma 3 mesece po njem. Načeloma z mrtvimi cepivi ne moremo povzročiti škode, človek pa dobi možnost, da se kljub oslabljenemu imunskemu odzivu skuša upreti okužbi. Otroci, ki se zaradi avtoimunskih bolezni zdravijo z zdravili, ki zavirajo njihov imunski sistem, so lahko cepljeni z mrtvimi cepivi. V določenih primerih so lahko cepljeni tudi z živimi cepivimi, npr. proti OMR in noricam.

V primeru izbruha bolezni zboli več cepljenih ljudi kot necepljenih.

Farmacevti samo hočejo denar.

  • To je res, vsi v današnji družbi hočejo samo denar, pa bomo zdaj vse zavrgli? To je težava denarja, ne cepiv.
  • Če bi farmacevti resnično hoteli samo denar, bi prenehali izdelovati cepiva in nam začeli prodajati zdravila za bolezni. Zdravljenje je praviloma dražje od preventive.
  • Po drugi strani imamo pa zavarovalnice, ki tudi hočejo samo denar, in jim zdravljenje predstavlja večji strošek kot preventiva.
  • Cepiva so kaplja v morje dobička, ki ga žanje farmacevtska industrija. Kot pa je zaslediti, farmacevtska podjetja celo opuščajo to področje, saj s prodajo ne pokrijejo niti stroškov izdelave cepiv. http://content.healthaffairs.org/content/24/3/622.full
  • Farmaciji ni v interesu, da bi pobijala svojo klientelo. Če podjetniku umrejo stranke, to pomeni manj dobička. Pa tudi morebitne tožbe bi jim grozile.
  • Predvsem pa cepivo ni profitabilno v primerjavi s tabletami proti visokemu pritisku in podobnim kroničnim boleznim. Takšne tablete pacienti začnejo jesti vsak dan in jih jedo do konca življenja. Recimo 40 let po 365 dni dvakrat na dan, to je skoraj 30.000 tablet. Če imajo profita samo en cent na tableto, je to garantiranih 300 € zaslužka z enim človekom z eno sorto tablet. Če jih jemlje 5, je to že konkretnih 1500 € profita ali okoli 40 € na človeka na leto, vsako leto. To je povprečna cena ene doze klasičnega cepiva in ta se garantirano aplicira ne več kot enkrat ali dvakrat v celem življenju. ((JanK, 14. 9. 2012, 09:50: https://slo-tech.com/forum/t492445/2349))
  • Tudi proticepivna stran ne živi od zraka. Veliko vidnih proticepivcev živi direktno od svojega delovanja proti cepivom: knjige, spletne strani, predavanja, lastne alternativne metode zdravljenja, vse to ni zastonj. Če govorimo torej o denarju kot motivu, si moramo priznati, da ga lahko upoštevamo na obeh straneh, le da je farmacevtska industrija strogo regulirana, knjigo pa lahko napiše prav vsak, ne da bi mu bilo treba pred komerkoli karkoli dokazovati.
  • Če že govorimo o denarju, ne moremo mimo dejstva, da so glavni nasprotniki cepiv od tega precej obogateli. Raziskovalec Andrew Wakefield, ki je začel z vso histerijo proti cepivom, je za lažnivo raziskavo prejel podkupnino od odvetnika. Šlo mu je na roke tudi, ker je medtem razvijal svoje cepivo in bi mu koristilo, če bi obstoječe opustili. Jenny McCarthy je s prodajo svoje knjige zaslužila milijone, Joseph Mercola pa živi v vili, vredni dva milijona dolarjev.
  • Dr. Jonas Salk, ki je izumil cepivo proti otroški paralizi, bi ga lahko patentiral, pa se je odločil, da ga ne bo. Ocenjeno je, da bi s tem patentom lahko zaslužil 7 milijard dolarjev, ampak mu je bilo pomembneje, da je cepivo dostopno čimveč ljudem. “Kdo je lastnik patenta,” so ga vprašali v nekem televizijskem intervjuju: “Nihče. Ali bi lahko patentirali sonce?” je odgovoril. (iz knjige: Smith, Jane S. (1990). Patenting the Sun: Polio and The Salk Vaccine. New York: William Morrow. ISBN 0–688–09494–5.)

Cepiva predstavljajo kar konkreten del vseh prihodkov.

Cepiva so draga.

Lahko povem, kako raziskovalci priredijo rezultate raziskav v prid proizvajalca zdravil.

  • Ali je to iz kake debate ob tretjem pivu, ko vsi poznamo kolega od kolega od znanca, ki je zastopnik za zdravila in hodi do dohtarjev in točno “ve”, kako to poteka? Če pa si sam raziskovalec in delaš v farmacevtskem podjetju, ki se takole igra s človeškimi življenji, pa je tvoja dolžnost, da jih prijaviš, sicer si sostorilec kaznivega dejanja. Če osebno poznaš koga, ki dela tam, pa noče prijaviti, potem je treba barabe razkrinkati. ((imagodei, 14. 11. 2011, 14:47: https://slo-tech.com/forum/t492445/199))

Ne cepim se, ker raje ne tvegam.

  • Odločitev proti cepljenju prav tako ni brez tveganj, gre le za drugačno tveganje. Lahko bi obrnili tudi okrog in rekli: “Cepim se, ker raje ne tvegam.” Vprašanje je, katera odločitev prinaša manjšo možnost neželenih posledic, in raziskave kažejo močno v prid cepljenju.

Sestavine cepiva so skrivnost.

Živo srebro v cepivih je škodljivo.

  • Vsa aktualna cepiva, ki jih uporabljamo v Sloveniji za cepljenje otrok in odraslih, so brez živega srebra.
  • V konzervi tune je več živega srebra in v bolj strupeni obliki kot v odmerku cepiva. http://skeptik.si/2012/07/04/2-mit-o-cepljenju-cepiva-vsebujejo-zivo-srebro/
  • Cepivo je zaradi živega srebra škodljivo toliko, kot voda gori, ker je v njej vodik. Živo srebro in vodik sta le kemijska elementa, ki sestavljata spojine. Te imajo popolnoma drugačne lastnosti kot elementarne snovi. Voda ne gori zaradi vodika v njej in cepivo ni škodljivo zaradi živega srebra, ker ga v elementarni obliki v cepivu sploh ni.
  • Tiomersala v cepivih za otroke EU in ZDA že dlje časa ne uporabljata in to zgolj zaradi možnosti (nedokazane), da je v nekaterih primerih smrt nastala zaradi njega. Prešli so iz cepiv v embalaži za večkratno odmerjanje na cepiva v embalaži za enkratno doziranje, zaradi česar ne rabijo več konzervansov. Je pa to podražilo cepivo.

Formaldehid v cepivih je škodljiv.

Aluminij v cepivih je škodljiv.

Tiomersal v cepivih povzroča avtizem./Cepivo proti ošpicam povzroča avtizem.

  • Že metaanaliza Ameriške akademije pediatrov je leta 2000 ovrgla povezavo med OMR-cepivom in avtizmom. http://pediatrics.aappublications.org/content/107/5/e84.full
  • Nova študija (sistematski Cochranov pregled) zanika, da bi obstajala kakršna koli povezava med cepljenjem in avtizmom (in še kupom drugih bolezni: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22336803).
  • Ni res. Več o tem na http://skeptik.si/2012/03/23/1-mit-o-cepljenju-cepiva-povzrocajo-avtizem/.
  • Leta 2003 so naredili raziskavo med skoraj pol milijona otrok. Med necepljenimi je bil avtizem enako pogost kot med cepljenimi. http://jama.jamanetwork.com/article.aspx?articleid=197365
  • “Raziskava”, ki je povezovala cepiva z avtizmom, je bila narejena na le 12 otrokih. Najprej je bila ovržena s strani znanstvenikov, kasneje pa je avtor raziskave sam priznal, da je prirejal podatke zaradi tožbe, ki je potekala v tistem času. Odvetnik tožnikov ga je podkupil, da bi našel dokaze za to povezavo. In na to raziskavo se opirajo na proticepivskih straneh. http://blogs.discovermagazine.com/badastronomy/2011/01/05/breaking-bmj-calls-andrew-wakefield-a-fraud
  • Na Japonskem so pregledali zgodovino približno 200 otrok na avtističnem spektru in 200 otrok brez znakov avtizma. Med cepljenji v otrokovi preteklosti in avtizmom niso našli nobene povezave. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22521285
  • Na Poljskem zaradi ekonomskih razlogov še vedno uporabljajo cepiva, ki vsebujejo timerosal kot konzervans. Avtorji raziskave niso našli povezave med avtizmom in cepivi. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22184954
  • V Britaniji so med letoma 1988 in 1993 splošni zdravniki beležili število otrok, mlajših od 12 let, ki so jim diagnosticirali avtizem. Število avtističnih diagnoz je naraslo, medtem pa je bila precepljenost prebivalstva z OMR-cepivom ves čas 95 %, torej sta ta dva faktorja očitno nepovezana, zaključuje študija. http://www.bmj.com/content/322/7284/460
  • V Kaliforniji so spremljali avtistične diagnoze in jih primerjali s splošno precepljenostjo prebivalstva proti OMR. Raziskava je potekala od 1980 do 1994, na leto so pregledali med 600 in 1.900 predšolskih otrok. Kljub temu, da je precepljenost proti OMR nihala, je število diagnoz avtizma enakomerno rastlo, torej ta dva faktorja nista povezana. http://jama.jamanetwork.com/article.aspx?articleid=193604
  • Jokohama na Japonskem je slučajno ponudila vpogled v to, kako je število diagnoz avtizma odvisno od padca precepljenosti populacije. Od leta 1988 do 1992 se je število cepljenih proti OMR dramatično zmanjšalo, leta 1993 sploh niso cepili nikogar. Ves ta čas se je število diagnoz avtizma enakomerno povečevalo, torej cepljenje proti OMR ne more biti krivec. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1469-7610.2005.01425.x/abstract
  • V raziskavi leta 2013 je skupina znanstvenikov pod vodstvom Franka DeStefana primerjala zgodovino 256 otrok z motnjami na avtističnem spektru in 752 otrok brez znakov avtizma. Če bi cepiva povzročala avtizem, bi pričakovali, da bo med avtističnimi otroki več cepljenih kot med tistimi, ki nimajo avtizma. Količina prejetih cepiv je bila v obeh skupinah enaka, torej povezave med cepivi in avtizmom ni. http://jpeds.com/webfiles/images/journals/ympd/JPEDSDeStefano.pdf
  • Če bi timerosal povzročal avtizem, kot se trdi, potem bi po prenehanju njegove uporabe v cepivih morali zaznati upad novih primerov avtizma. To se ni zgodilo. Vsaj na Danskem se je pravzaprav zgodilo nasprotno, kar pa seveda tudi še ne pomeni, da timerosal varuje pred avtizmom: http://pediatrics.aappublications.org/content/112/3/604.abstract

Cepivo proti hepatitisu B povzroča multiplo sklerozo ali ponovitev te bolezni.

  • V raziskavi iz leta 2001 so primerjali zgodovino cepljenja 192 žensk z multiplo sklerozo in 645 žensk brez te bolezni. Če bi cepivo povzročalo multiplo sklerozo, bi pričakovali, da bo v skupini žensk s to boleznijo večji delež takih, ki so se cepile proti hepatitisu B, kot v skupini zdravih žensk. Izkazalo se je, da so imele več ali manj enako zgodovino cepljenja, zato so raziskovalci ugotovili, da povezave med cepivom proti hepatitisu B in multiplo sklerozo ni. http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJM200102013440502
  • V raziskavi iz leta 2001 so primerjali 643 bolnikov, ki se jim je multipla skleroza ponovila, s kontrolno skupino. Če bi cepivo proti hepatitisu B povzročalo ponovitev multiple skleroze, bi med takimi bolniki pričakovali večji delež cepljenih, ampak se to ni pokazalo. Raziskovalci so zaključili, da povezave med ponovitvijo multiple skleroze in cepivom proti hepatitisu B ni. http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJM200102013440501

Na primeru prašičje gripe smo videli, da umetno ustvarjajo strah, da bi prodali več cepiv.

  • Uradne zdravstvene organizacije nikoli niso ustvarjale strahu, to vlogo so prevzeli mediji. Na straneh Svetovne zdravstvene organizacije so bila ves čas na voljo opozorila, da je stvar morda lahko resna, a naj ne zganjamo panike. Svetovali so cepivo in ga kmalu dostavili v zadostnih količinah, nihče pa ni ustvarjal strahu.
  • Tisti, ki so umetno ustvarjali strah, so bili ljudje iz proticepivnih gibanj. Grozili so na primer z veliko nevarnostjo za Guillain–Barréjev sindrom. Na Kitajskem je bilo cepljenih 90 milijonov ljudi, od tega jih je 11 dobilo omenjeni sindrom, takšna pojavnost pa je enaka, kot je bila pred cepivom. http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1008553
  • Ne zdravstvo, takrat so proticepivarji strašili s trditvami, da je cepivo narejeno zato, da razredči človeško populacijo. Število ljudi je po uvedbi cepiva proti H1N1 preseglo 7 milijard.

Cepivo proti prašičji gripi je pobilo več ljudi kot prašičja gripa.

  • Nasprotniki cepljenja proti H1N1 so najbolj strašili z Guillain–Barréjevim sindromom. Obsežna naknadna študija na Kitajskem iz leta 2011 je pokazala nasprotno. Opazovali so posledice 90 milijonov cepljenj. Statistika: 12 primerov hujših stranskih učinkov na milijon cepljenih (alergične reakcije, koprivnica …) in 0,1 primer Guillain–Barréjevega sindroma na milijon. Se pravi 11 primerov Guillain–Barréjega sindroma na vseh 90 milijonih administriranih cepiv. To je manj, kolikor jih na Kitajskem zboli tudi brez cepiva proti H1N1. Smrtnih primerov pa po poročilih sploh ni bilo. http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1008553

Zdravnik je zamahnil z roko, češ, ta simptom pa že ni od cepiva.

  • Po tem lahko sklepamo, da verjetno ni od cepiva. Zdravnik je bil o stranskih učinkih cepiva in o njegovem delovanju poučen, zato verjetno ve, kaj govori. Če bi vrtnar rekel: “Roža se vam pa že ni zato posušila, ker ste bili na vrtu v rdeči majici,” bi mu tudi oporekali, češ: “Posušila se je dva dni po tistem?”

Farmacija podkupuje zdravnike, da so za cepljenje in da cepijo ljudi.

  • To se že finančno ne bi izplačalo. Vzemimo za primer cepivo proti sezonski gripi in recimo, da se čisto vsi prebivalci Slovenije cepijo. V Sloveniji je okrog 250 zdravnikov na 100.000 prebivalcev. To pomeni, da ima lahko vsak zdravnik 400 pacientov. Cepivo stane 12 € x 400 pacientov = 4800 € (to je najvišja postavka, sicer je cena cepljenja za vse kronične bolnike (ne glede na starost) in za starejše od 65 let 7 €, za vse ostale 12 €). Če bi se farmacija odrekla vsemu zaslužku od prodaje cepiv in vse dala za podkupnino zdravniku, bi ta dobil toliko denarja, kot ga že itak zasluži v enem mesecu. Skratka, ne splača se.
  • Če že govorimo o denarju, ne moremo mimo dejstva, da so glavni nasprotniki cepiv od tega precej obogateli. Raziskovalec Andrew Wakefield, ki je začel z vso histerijo proti cepivom, je za lažnivo raziskavo od odvetnika prejel podkupnino. Medtem pa je celo razvijal svoje cepivo in bi mu koristilo, če bi obstoječe opustili. Torej bi prej lahko pretiravali in posplošili, da odvetniki podkupujejo zdravnike, da so proti cepljenju.

Če bi izboljšali kvaliteto življenja, namesto da se cepimo, bi se nam izboljšala odpornost.

  • Kvaliteta življenja je danes na najvišjem nivoju, če gledamo zgodovinsko. Še nikoli prej ni tako malo ljudi umrlo že v otroštvu, prav zaradi moderne medicine, vključno s cepivi. Ni slučaj, da imata najmanj precepljeni področji sveta (Afrika in Indija) hkrati tudi največ mrtvih otrok, preden so dopolnili 5 let. Ne umreti že kot otrok je že visok življenjski standard v nekaterih državah, kjer ljudje nimajo sredstev za cepiva. http://www.viewsoftheworld.net/?p=2258

Cepljenje ne zagotavlja imunosti; kljub cepljenju sem bolezen prebolel.

  • Seveda jo. Samo si žal napačno predstavljaš, kaj sploh pomeni imunost. Virus še vedno stakneš, čeprav si cepljen. Le v večini primerov telo opravi z njim, še predno bi se utegnili pojaviti znaki bolezni, saj imunski sistem zadevo že pozna. V manjšem % primerov pa lahko vseeno pride do znakov bolezni, še posebno, če imaš v času okužbe oslabljen imunski sistem zaradi nekega drugega razloga. Vendar je tudi v tem primeru potek bolezni veliko blažji, kot če ne bi bil cepljen. ((jest10, 12. 11. 2011, 23:55: https://slo-tech.com/forum/t492445/99))

Cepljenje proti HPV je nesmiselno, ker je okužba z njim zelo redka.

  • Na leto po svetu za rakom materničnega vratu zboli okoli 500.000 žensk, polovica jih zaradi tega tudi umre. Znano je, da je v 95 % vzrok okužba s HPV, predvsem z visokorizičnima sevoma HPV16 in HPV18, ki sta prisotna v 70 % primerih raka materničnega vratu. Cepi se proti sevom 6, 11, 16 in 18, torej lahko s cepljenjem preprečiš ogromno število pojavnosti raka materničnega vratu. ((mirage, 13. 11. 2011, 12:29: https://slo-tech.com/forum/t492445/99)) http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19586656
  • Vsako leto v ZDA 19.000 deklet zboli za rakom materničnega vratu zaradi HPV virusa. Od leta 2006, odkar obstaja cepivo proti HPV, je število okužb s HPVjem med najstnicami upadlo za 54%, to je letno okrog 10.000 smrti manj. http://www.cdc.gov/media/releases/2013/p0619-hpv-vaccinations.html

Cepljenje proti invazivnim pnevmokoknim okužbam je še v fazi testiranja.

  • Cepiva so preverjeno učinkovita in varna in imajo dovoljenje za promet s strani evropskih in slovenskih nadzornih inštitucij in jih že več let tudi rutinsko uporabljamo v praksi. V državah z že uvedenim sistematskim cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam tudi dosegajo visoke deleže cepljenih otrok. Res je tudi, da terenske raziskave cepiv še vedno potekajo v več državah, multicentrično, seveda tudi v evropskih in ne zgolj v nekih državah tretjega sveta, saj se tudi sevi pnevmokokov, ki krožijo v populacijah, geografsko razlikujejo. Morda bo v raziskave vključena tudi Slovenija.

Cepljenja ne rabiš, če imaš dober imunski sistem.

  • Tako kot tiste gasilske ponjave ne rabiš pri padcu iz 10. nadstropja, če imaš močne hrbtne mišice? Pomagajo, ne bodo te pa obvarovale pred smrtjo. Bolje je padec preprečiti s ponjavo, čeprav se gotovo kdaj kljub temu zgodi nesreča.

Nobenemu ni za verjeti.

  • Če je res tako, zakaj pa potem verjameš tistim virom, ki so nastrojeni proti znanstveni medicini?
  • Nočeš verjeti deset milijonov (po skromni oceni) zdravnikom medicine, zato boš raje verjel samo peščici?

Zdravnik Tainta je javno proti cepljenju.

  • Potem je eden redkih. Stroka je okrog cepljenja enotna, zdravniki cepljenje priporočajo in zagovarjajo.
  • Še Andrew Wakefield, začetnik gibanja proti cepivom, ni dejansko proti cepivom. On le zagovarja enojne doze OMR-cepiva. http://www.youtube.com/watch?v=d7kbWfsygG4
  • Tudi če je en zdravnik (ali 80 ljudi, med katerimi je kak osameli zdravnik) proti cepljenju, to še nič ne pomeni, saj je na svetu od 10 do 15 milijonov zdravnikov. http://strangemaps.files.wordpress.com/2007/10/276540-poster594x420mm_eng.jpg Zakaj bi verjel enemu zdravniku, ne pa devetim milijonom devetsto devetindevetdeset tisoč devetsto devetindevetdesetim drugim?

Dr. Maurice Hilleman iz Mercka je priznal prisotnost raka/aidsa/levkemije v cepivih proti otroški paralizi.

  • Res je, da je bilo polio cepivo v letih 1955–60 kontaminirano z virusom SV 40. O tem je ogromno poročil in spremljanja, tako da ni neka prikrivana skrivnost, ki bi jo lahko nekdo priznal. Dr. Hilleman je v videu le opisal svoje doživljanje iz časa, ko so razvijali prve serije cepiv proti otroški paralizi, ni pa dejansko “priznal”, da povzročajo raka, ker tega ni mogel vedeti. Omenil je le, da “ima tak občutek”. Napake se dogajajo pri vsaki proizvodnji, pa to še ni razlog, da današnjih cepiv ne bi uporabljali samo zato, ker je bila ena linija iz leta 1960 okužena. Mimogrede, naknadne študije sploh niso pokazale, da bi tisto cepivo povečalo število rakavih obolenj, je pa preprečilo na milijone primerov otroške paralize. http://jco.ascopubs.org/content/24/26/4356.full

Citiram mag. Karin Rižner …

  • Karin Rižner ko pride do cepiv ni nobena referenca, saj magistrskega naziva ni dobila kot imunologinja, epidemiloginja … Zdravi tudi z bioresonanco in ji je najbrž v interesu, da čim več ljudi nosi denar k njej, ne pa farmacevtom. http://www.freeweb.siol.net/czb/o_nas.html
  • Magistrski naziv je dobila iz področja živilske tehnologije (se je pa specializirala v področje ornitologije (vede, ki preučuje ptice) v času študija in ni magistrirala iz ornitologije, kot smo sprva napačno navedli: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=cobib&select=karin+and+rižner) in pravi tudi, da sta kolera in tifus izginila, ne da bi proti njima cepili. Cepivo enostavno dobim v zdravstvenem domu in celo spada med priporočena cepljenja pred potovanji v endemska območja. Vir vaših informacij o imunologiji je gospa, ki ni niti pogooglala, katera cepiva obstajajo, kaj šele, da bi bila strokovnjakinja za področje.

Citiram Petra Papuga, dr. med. …

  • Ni kredibilna referenca. Ima zasebno kliniko, kjer prakticira kitajsko medicino, ki jo je bojda študiral v Pekingu tri leta. Zdravi z akupunkturo, terapijo s kozarci, v katerih je podtlak, elektrostimulacijo, s preusmerjanjem energetskih tokov, z biopotencialom. Je to človek, ki bi ga raje povprašali o cepivih, kot množico strokovnjakov, ki cepiva aktivno preučujejo? http://www.papuga.si/papuga.html

Citiram dr. Tetyano Obukhanych …

  • Ni kredibilen vir, njena knjiga je polna nelogičnosti in nasprotij. Kritizira na primer zgodnje poskuse cepljenja proti črnim kozam, ker so nekateri cepljeni kljub temu obolevali, pozabi pa povedati, da niso umirali, tako kot necepljeni, ampak so kazali le blažje simptome. Jezi se, da cepljenja postopoma izgubljajo moč, zato bi cepljenje kar ukinila, namesto da bi poudarjala pomen obnovitvenega cepljenja. Delujoč koncept, čeprav ne 100 %, bi zavrgla, boljše metode pa ne predlaga. Da prehrana ne bo spremenila naše dovzetnosti za okužbo smo že razčistili. Predlaga pa tudi nevarnejše stvari, kot je zdrava prehrana. Ena od njih je na primer kar vnašanje živih patogenov v telo, torej čisto navadna okužba (to naj bi bilo varnejše?). Trdi na primer tudi, da so virusna obolenja smrtno nevarna le v primerih, ko imunski sistem ni dobro razvit ali ko so posamezniki podhranjeni. V enem poglavju knjige dokazuje, da protitelesa v telesu niso nikakršen dokaz, da cepivo deluje, v naslednjem poglavju pa na podlagi vsebnosti protiteles v telesih hrčkov dokazuje, da deluja neka druga metoda. Kaj zdaj, protitelesa so dokaz ali niso dokaz? Skratka, ženska ni vredna zaupanja.
  • V svoji knjigi tudi nekritično navaja neko indijsko študijo, ki naj bi dokazala učinkovitost homeopatskega zdravila zoper vnetje srednjega ušesa, ki pa se je izkazala za neverodostojno. To je samo ilustracija, kako se dr. Tetyana Obukhanych preprosto moti, tako o tej študiji kot o škodljivosti cepiv. Njenim sposobnostim kritične presoje ne gre zaupati. http://skeptik.si/2012/09/12/homeopatija-ozdravi-vnetje-srednjega-usesa/

Citiram Andrewa Wakefielda …

Proti nekaterim boleznim, kot so kuga, kolera, tifus, škrlatinka nikoli niso cepili, pa jih praktično ni več.

  • To (proti tifusu in koleri) pravi mag. Karin Rižner, ampak se moti. Cepljenje proti koleri in tifusu spada med priporočena cepljenja pred potovanji v endemska območja. To pove nekaj o strokovnosti omenjene ornitologinje (= strokovnjakinje, ki preučuje ptice) na področju imunologije, če pravi, da nikoli niso cepili s cepivom, ki ga enostavno dobim v zdravstvenem domu. http://www.zzv-go.si/index.php?id=69
  • Za škrlatinko drži, da proti njej ne cepimo. Zaradi posebnosti bakterije, ki jo povzroča, je namreč težko razviti učinkovito cepivo. Cepivo je obstajalo, vendar ni bilo dovolj učinkovito in so ga po uvedbi antibiotikov opustili, ker se zdravljenje z njimi bolje obnese (kje je tu cepilski lobi?), pa tudi bolnik hitro, po enem dnevu zdravljenja že ni več kužen za druge. Preden smo imeli antibiotike, pa je bila to morilska bolezen. http://en.wikipedia.org/wiki/Scarlet_fever#Vaccines

Epidemije tudi same od sebe zamrejo.

  • Ja, če se pa dovolj velik delež populacije cepi, se pa sploh ne pojavijo. Tudi požar slej ko prej sam ugasne, pa zato ne zanemarjamo požarne varnosti.
  • Ja, zgodovinsko so mnoge zamrle, ko so bili vsi bodisi mrtvi bodisi so bolezen preboleli in so bili proti njej odporni. Potem je bil nekaj časa mir, dokler ni bilo v populaciji dovolj velikega deleža ljudi, ki so se rodili šele po epidemiji in zato niso premogli imunosti po okužbi – in prišla je nova epidemija in divjala, dokler niso bili vsi bodisi mrtvi bodisi … in tako dalje. (Gl. npr.: Crawford, Dorothy H.: Deadly Companions: How Microbes Shaped Our History, Oxford University Press, 2009)

Švica otrok ne cepi več/staršem odsvetuje cepljenje.

Zdravnik mi ne jamči/garantira/da garancije, da bo z otrokom po cepljenju vse v redu.

  • Za razliko od alternativne medicine na znanosti temelječa medicina operira z verjetnostmi, ne z absolutno gotovostjo. Nihče ne more jamčiti, da jo bo otrok po cepljenju odnesel 100 % brez stranskih učinkov, lahko pa z veliko verjetnostjo rečemo, da hujših zapletov ne bo.
  • Tudi policaj ne jamči, da bo ne bo šlo nič narobe zaradi varnostnega pasu, pa je vseeno obvezno biti privezan, čeprav s tem, da se ne pripneš, za razliko od necepljenja, sploh ne ogrožaš drugih.
  • Ko bo otrok zaradi necepljenja zbolel, zdravnik prav tako ne bo mogel zagotoviti, da bo vse v redu, tako da mu bo dal zdravila.
  • Predstavljaj si, da si pred operacijo vnetega slepiča. Kirurga vprašaš, če ti lahko zagotovi, da boš preživel poseg. Odvrne ti: “Ne, ne morem, je pa to zelo verjetno.” Boš zavrnil poseg in trpel posledice razlitja slepiča, ki te bo skoraj zagotovo ubilo? ((imagodei, 11. 4. 2011, 14:33: https://slo-tech.com/forum/t492445/599))

Cepiva preobremenjujejo imunski sistem/dojenčki dobijo odmerek, ki vsebuje 5 antigenov, kar je preveč.

  • Vsak dan nas okolje bombandira z več tisoč antigeni, zato to za telo ne predstavlja tako velikega napora, kot je morda videti.
  • Če bi cepili 5x za vsako bolezen posebej, bi dobili 5x količino pomožne snovi, za katere proticepivarji trdijo, da so škodljive, otroku bi povzročili 5x več stresnih izkušenj.
  • Če bi cepljenje razbili na npr. eno cepljenje na mesec, podaljšamo obdobje ranljivosti pred boleznijo na 5 mesecev.

Problem množičnih epidemij je rešljiv s karanteno.

  • Karantene so nehumane, predvsem pa neučinkovite. Pri ošpicah, na primer, je bolnik kužen do 4 dni pred nastopom srbečice in okrog 4 dni po tistem. To bi v realnosti pomenilo, da lahko tudi ob maksimalno učinkovitem zapiranju ljudi v karanteno zapremo samo tiste posameznike, ki so že 4 dni kužni. V družbi, ki omogoča, da smo na drugem koncu sveta v nekaj urah, bi bil to bolj ukrep iz obupa kot iz koristi.