Neznosna lahkost "raziskovalnega" novinarstva

Bojan Dolinar

V svojem prejšnjem komentarju članka na spletnem portalu SIOL sem nekoliko šaljivo zaključil, da nas v naslednjih mesecih najbrž čaka še več člankov, ki zanikujejo globalno segrevanje in napovedujejo kar globalno ohlajanje, saj se bo Slovenija od septembra naprej vsekakor ohlajala. Morda sem slutil, da bo šala postala resničnost, a kaj takšnega res nisem pričakoval. SIOL je namreč udaril z dvojčkom člankov v razmiku enega dneva. Najprej je članek napisal stari znanec Srdjan Cvjetović, ki je na portalu nanizal že veliko tipičnih zanikovalskih prijemov. Tokrat se je lotil konsenza klimatologov, da se ozračje segreva in da je za to večinoma kriv človek. Po najnovejši raziskavi, ki jo navaja Srdjan, tega konsenza sploh ni in da so znanstveniki - oziroma člani ameriškega meteorološkega združenja (v nadaljevanju AMS), ki so bili za to raziskavo anketirani - pravzaprav razdeljeni približno na polovico.

V naslovu dnevnika sem uporabil pridevnik raziskovalni, kar je bil le retoričen prijem. Srdjan vsekakor ni raziskovalni novinar, vendar bi moral vsak novinar informacije preveriti, po možnosti pri samem viru. Seveda je to lahko tudi zelo mukotrpno delo, zato je precej lažje ubrati bližnjico, do popolnosti verjeti tujemu članku in ga zgolj prevesti. A v tem primeru bližnjica ni opravičljiva, saj je bil Srdjan - ko je prevajal Forbesov članek - le en klik oddaljen do primarnega vira, do raziskave, ki naj bi v temeljih zamajala klimatološki konsenz.

Kaj torej razkriva raziskava? Je konsenz v AMS res le 52%, kot pravi Forbes in kot papagajsko ponavlja Srdjan? Številka je res prava, če govorimo o vprašanju poglavitnega človeškega vpliva in za vse udeležence raziskave. Vendar se splača bolj podrobno pogledati rezultate v kontekstu pokončne znanstvene drže zanikovalcev. Kot je to za njih značilno, je za največji demanti Srdjanu zaslužen prav ... Srdjan, zato ga bom še pred rezultati citiral:

[quotes] [Forbes] poudarja, da gre pri tej raziskavi resnično za tiste ameriške znanstvenike, ki o podnebju gotovo vedo največ...[/quotes]

Le delno se strinjam. Meteorologi o podnebju res vedo več kot laiki, vendar še vedno manj kot klimatologi. A pustimo ta ugovor ob strani in kategorično navedimo številke iz raziskave. Bodite pozorni na to, kje se pojavi številka 52%.

Ekspertiza

Raziskovalno delo

Vrsta konsenza o vzrokih globalnega segrevanja

Večinoma antropogeno

Vsaj polovico antropogeno

Vsaj delno antropogeno

Klimatologi

Aktivno

78%

88%

93%

Neaktivno

38%

46%

65%

Meteorologi

Aktivno

57%

67%

78%

Neaktivno

35%

46%

60%

Skupno

52%

62%

73%

Zelo zanimivo je, da Forbes eksplicitno prizna, da je za mnenje o tehnični stvari najbolj relevantno mnenje tistih, ki o zadevi vedo največ. Ko je svojemu članku potrebno napihniti kredibilnost, je to samoumevno, a ko je bilo potrebno navesti številke o konsenzu, so navedli odstotek celotnega vzorca. Odstotek v najbolj relevantni skupini aktivnih klimatologov, torej tistih, ki so v zadnjih petih letih objavljali članke v znanstvenih publikacijah, je že bolj "konsenzualen" in že blizu 95% in več, kar ugotavljajo druge raziskave. Številke so res nižje, ko gre za konsenz, da je človek glavni krivec za globalno segrevanje (78% med aktivnimi klimatologi), vendar so avtorji raziskave že sami posumili, da je relativno nizek odstotek posledica njihovega vprašanja, saj jih je zanimalo mnenje članov o človekovem vplivu na podnebje za zadnjih 150 let. Za to obdobje je jasno, da so bili naravni vplivi tudi zelo pomembni (glej kasnejšo razpravo o aktivnosti Sonca). Če bi vprašanje ciljalo na zadnjih 50 let, bi bili odstotki po vsej verjetnosti višji, saj je uradno stališče AMS, da so glavni krivec za segrevanje od petdesetih let prejšnjega stoletja človekove aktivnosti.

Raziskava torej ni sesula "mita" o konsenzu, kar ugotavljajo tudi sami avtorji raziskave, ki pravijo, da so zgolj ponovili izsledke, da stopnja prepričanosti o človeškem vplivu na globalno segrevanje raste s stopnjo relevantne ekpertize.

Seveda moraš za takšne ugotovitve raziskavo prebrati. Znanje iz klimatologije ni potrebno, da vidimo, da je Srdjanov članek privlečen za lase, le primarnemu viru smo sledili. Ker sem zloben, bom Srdjana še enkrat citiral:

[quotes]V znanstvenih razpravah se resnica ugotavlja na podlagi dejstev, dokazov, opazovanj in pravilne (neokužene) metodologije obdelave in interpretacije ... [/quotes]

Tako je! Torej je najbolj relevantno mnenje tistih, ki dejansko zbirajo dejstva in dokaze, dejansko opazujejo, uporabljajo najprimernejše metodologije, pravilno interpretirajo, svoje izsledke objavijo v znanstvenih revijah in predvsem dejansko raziskujejo področje, ki je predmet anketnega vprašanja. Srdjan ni sledil lastnemu nasvetu. AMS je temu načelu sledil, zato njihovo uradno stališče sledi sicer manjšinskemu a najbolj relevantnemu delu članstva. A v svetu zanikovalcev ima besedna zveza "uradno stališče" vedno prizvok zarote. Nič novega, mar ne?

Zemlja se ohlaja ... spet?

Le dan kasneje je svoj članek napisala še naša stara znanka Maja Cestnik, ki poskuša kar najbolje prodati zgodbo, da se Zemlja pravzaprav ohlaja. V svetu zanikovalcev je bela pogosto črna in ena od taktik, ki jo pri prodajanju takih zgodb uporabljajo, je zelo učinkovita. Zgodbo gradijo na povezavi vsaj dveh dejstev, ki je vsako nekoliko popačeno, zato je končna slika lahko že kar močno popačena.

Prvo popačeno dejstvo je, da je aktivnost Sonca dosegla vrh v 90. letih, od takrat naprej pa pada. Drugo popačeno dejstvo je, da so temperature naraščale do približno 1998, od takrat naprej pa padajo. Ti dve dejstvi se nekako usklajujeta in nam vsiljujeta sklep, da je bilo za ogrevanje konec 20. stoletja krivo zgolj Sonce. Ah ja, ko bi bila klimatologija tako preprosta.

Ta skladna slika se namreč razblini takoj, ko se vrnemo v realni svet in pogledamo dejanske podatke. Raziskave kažejo, da se je Sončev izsev nedvomno povečeval do 60. let 20. stoletja, od 70. let pa ostaja več ali manj konstanten oziroma verjetno rahlo pada. Toliko torej o prvem dejstvu. Drugo popačeno dejstvo je trenutno zelo v modi, saj je veliko govora o t.i. zastoju v globalnem segrevanju. V resnici gre bolj za upočasnitev segrevanja površja. Do zastoja oz. celo ohladitve je torej še dolga pot. V zadnjih 40 letih smo imeli že več takih obdobij, kjer se je segrevanje na videz upočasnilo, vendar je temperatura slej ko prej narasla (glej sliko 1).

Zadnjih štirideset let lahko popolnoma prekrijemo s časovnimi intervali, v katerih je temperatura stagnirala ali celo padla, čeprav se je v štiridesetih letih površina nedvomno segrela.

Slika 1 Zadnjih štirideset let lahko popolnoma prekrijemo s časovnimi intervali, v katerih je temperatura površja stagnirala ali celo padla, čeprav se je v štiridesetih letih površina nedvomno segrela. Zašumljene podnebne podatke zanikovalci s pridom izkoriščajo za svoja zavajanja.

Morda pa temperatura tokrat ne bo narasla in se bo površje vseeno začelo ohlajati? Zelo malo verjetno, kljub vse manjši Sončevi aktivnosti, saj fizični vzrok - toplogredni učinek - ne more kar nenadoma izginiti. Najbolj prepričljiv dokaz, da je Zemlja še kar v energijskem neravnovesju (prejema več energije kot jo oddaja), je v podatkih, da oceani še vedno absorbirajo energijo (glej sliko 2).

Trend akumulirane toplote v oceanih.

Slika 2 Trend akumulirane toplote v oceanih. Tudi za zadnjih 10 let je naraščajoči trend očiten.

Če ste presenečeni nad intelektualnim bankrotom zanikovalcev globalnega segrevanja, vam je to zlahka oproščeno. A stanje na spletnem portalu SIOL ni tako črno, kot se zdi. Nekateri članki o globalnem segrevanju so informativni in ne popačujejo raziskav. A urednik si vsekakor ne more šteti v čast, da so prevedeni članki tiskovnih agencij bolj kvalitetni kot avtorski.