Farmacevti in prodaja homeopatskih pripravkov

Tadej Peršič

Danes sem se spomnil na nek pripetljaj (katerega sem sam sprožil :)), ki sem ga doživel v eni od ljubljanskih lekarn in sem se odločil, da ga bom opisal tudi tu. Vsa stvar bi bila (vsaj zame) spomin na en čisto hecen dogodek, če ne bi bil v zvezi s prodajo homeopatskih pripravkov v slovenskih lekarnah. Če zadeve še ne poznaš si poglej geslo "Homeopatija" na slovenski Wikipediji. * Slovenija je namreč kot država članica Evropske unije v svoj pravni red dolžna prenesti evropsko zakonodajo, ta zakonodaja pa žal omogoča tudi prodajo homeopatskih "zdravil" (glej članek "Prva homeopatska zdravila v slovenskih lekarnah" na 24ur.com in malo bolj kritičen članek o tem "Lekarnizacija homeopatije" na spletnem portalu MLADINA.si). Glede na datume teh dveh člankov, se je to očitno zgodilo nekje konec marca ali v začetku aprila 2011, ko je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke izdala dovoljenje za 17 homeopatskih zdravil, ki se prodajajo brez recepta in naj bi bila namenjena samozdravljenju.

Kakorkoli že, nazaj k tistemu pripetljaju. Nekega dne mi je zmanjkalo neke posebne ustne vode (ki mi jo je po čiščenju zob. kamna predpisal zobozdravnik) in tako sem se jo namenil iti kupit v lekarno pri ZD na Metelkovi. Ko sem prišel na vrsto in stopil do pulta, sem mlado in prijazno lekarnarico vprašal, če jo imajo in ker se nisem spomnil imena, sem opisoval kako izgleda in skupaj sva ugotovila, da gre za ustno vodo "CURASEPT", pri čemer mi je povedala, da je na voljo v treh različicah:

  • močna (veliko učinkovine), uporaba za po kirurških posegih ipd.
  • srednja (srednje veliko učinkovine), pri ustnih boleznih, po čiščenju zob. kamna.
  • šibka (malo učinkovine), za vsakodnevno uporabo.

Ob njenem naštevanju in opisovanju so mi takoj začeli delovati možgani in logika in sem jo najprej vprašal, če vse tri variante stanejo enako in ko sem dobil pritrdilen odgovor, sem jo nadalje vprašal, ali se ji ne zdi, da če je vsa razlika med njimi samo v odstotku aktivne učinkovine (s koliko NaCl oz. vode je substanca razredčena), da bi bilo najbolj logično in "za žep" smiselno kupiti najmočnejšo varianto in jo pred uporabo razredčiti v razmerju 1 : 3, saj bi (v enem od možnih primerov) za isto ceno namesto za eno, dobil za tri flaške zdravilne učinkovine.

A mi je gospodična to odsvetovala, je pa res rekla, da sem jaz tisti, ki se lahko odločim za eno ali za drugo. In res, na koncu sem se raje odločil za "srednjo" različico, ker sem po odtenku modre barve prepoznal, da je to tista, ki mi jo je predpisal zobozdravnik. Ko pa sem že plačal in prevzel nakupljeno, sem se hotel pred odhodom še malo pohecati in sem dokaj naglas rekel nekaj takega:

Saj veste to z redčenjem, saj tako gre baje tudi v obratni smeri... Bi vzel najšibkejšo varianto, pa bi jo 10x + 100x + 1000x razredčil, pa bi morala še bolj delovati. Saj veste kam ciljam ne? Glede na nove farmacevtske standarde, mislim homeopatska zdravila pa to...

In ko sem to izrekel, je bilo očitno, da ji je (tej mladi lekarnarici, s katero sem posloval) postalo nerodno, saj je zardela, skomignila z rameni, se začela nekam sramežljivo nasmihati in na koncu pogledovati proti neki drugi starejši uslužbenki (kot sem dojel situacijo, je bila ta druga "šefica" oz. vodja izmene). Kot rečeno na začetku, po eni strani je bil to čisto hecen dogodek, po drugi strani pa tudi žalosten, ker sem dobil občutek, da so sedaj uslužbenci v lekarnah (šolani farmacevti) v bistvu prisiljenji, da prodajajo nekaj, za kar sami dobro vejo (glede na vse, kar so jih naučili v farmacevtski šoli), da je po vsej logiki bullshit. **

 

Opombe:

* Za več informacij priporočam daljši in bolj kvaliteten vnos na angl. Wikipediji; pri slov. različici je link na dnu levega stolpca (pod "V drugih jezikih" -> English)

** larifari