Majevska "prerokba"

Majevska prerokba

Že nekaj let lahko v popularni kulturi in v različnih medijih sledimo “fenomenu 2012” — napovedim, da bo 21. decembra 2012 konec sveta, po prepričanju novodobnih duhovnih gibanj pa prelomno leto sprememb oz. dviga človeške zavesti. Raznovrstnih knjig, člankov in spletnih strani, ki oglašujejo in širijo (napačne) informacije o domnevnem koncu sveta oz. spremembi zavesti je ogromno. ((http://en.wikipedia.org/wiki/2012_phenomenon)) Pri tem gre za konglomerat različnih napovedi, ki so spreminjale datum katastrofe, ko do katastrofe na prvotno napovedani datum ni prišlo (konkretne datume bom objavil v prihodnjih člankih). Ko je srednjeameriški koledar dolgega štetja ((http://sl.wikipedia.org/wiki/Mezoameriški_koledar_dolgega_štetja)) postal popularen (predvsem začetek novega cikla tega koledarja na dan 21. decembra 2012), so preroki izkoristili to popularnost in konec ali spremembo sveta prestavili na ta datum. Pričujoči članek je prvi v seriji člankov o fenomenu 2012. Vsak segment je namreč preobsežen, da bi ga korektno predstavili v enem samem dolgem članku. Začnimo torej na začetku oz. na enem izmed cikličnih začetkov.

Majevska “prerokba”

Eden izmed najpopularnejših mitov o koncu sveta, okoli katerega se trenutno zgrinjajo vsi ostali miti, ki so povezani z letom 2012 in ki napovedujejo, kako naj bi se svet končal, je t. i. majevska prerokba. Po prepričanju novodobnih duhovnih gibanj naj bi Maji napovedali konec sveta prvi dan novega cikla srednjeameriškega koledarja dolgega štetja (ki so ga uporabljali poleg drugih srednjeameriških ljudstev), ki po našem koledarju ustreza datumu 21. 12. 2012. Nemški astronom Florian Freistetter je preprosto razložil koledar dolgega štetja: kot imamo v našem koledarju tri obdobja v datumu (dan, mesec in leto), so imeli Maji v svojem koledarju pet obdobij (kot bi mi šteli dan, mesec, leto, stoletje, tisočletje), ki so temeljila na dvajsetiškem sistemu. ((http://sl.wikipedia.org/wiki/Majevski_koledar_dolgega_štetja#Periode_dolgega_.C5.A1tetja Preglednica je prav tako vzeta s tega naslova.)) Kakor v našem koledarju preidemo npr. po 31. 12. 1999 v novo obdobje 1. 1. 2000, tako se v majevskem koledarju 20. 12. 2012 zgodi prehod iz 12.19.19.17.19 v 13.0.0.0.0. ((Iz predavanja Where’s «planet X» hiding? na Denkfestu, 11. septembra 2011 v Zürichu.))

Preglednica enot dolgega štetja
št. dni perioda dolgega št. perioda dolgega št. približno sončevih let majevski zapis
1 = 1 k'in 1/365 0.0.0.0.1
20 = 20 k'inov = 1 vinal 0,055 0.0.0.1.0
360 = 18 vinalov = 1 tun 0,986 0.0.1.0.0
7200 = 20 tunov = 1 k'atun 19,71 0.1.0.0.0
144.000 = 20 k'atunov = 1 b'ak'tun 394,3 1.0.0.0.0

 

Zapis datuma v koledarju dolgega štetja, VIR: http://en.wikipedia.org/wiki/File:La_Mojarra_Inscription_and_Long_Count_date.jpg

Maji so tako kot druga srednjeameriška ljudstva verjeli v ciklično ponavljanje časa. Dolgi cikel traja 13 baktunov ali 5125 let, trenutni se je začel 11. avgusta 3114 pr. n. št., končal pa se bo 20. decembra 2012. Ne obstaja nikakršen arheološki dokaz, ki bi potrjeval, da so Maji napovedali konec sveta ali da bi jim konec koledarja dolgega štetja pomenil kakršnokoli katastrofo. V povzetku članka Barbare MacLoad (žal mi ni uspelo priti do celotnega besedila) lahko preberemo, da so samo na enem mestu našli napoved o koncu trenutnega cikla, in sicer na spomeniku št. 6 v Tortugueru v Mehiki. Čeprav sta spomenik in besedilo na njem močno poškodovana (kar je botrovalo novodobnim duhovnim prepričanjem o majevskem ezoteričnem znanju in prerokbi o spremembi sveta), so z uporabo visoko ločljivostnih fotografij in s skrbnim preučevanjem podrobnosti prišli do indicev, da gre za opis obreda okronanja nekega prihodnjega božanstva. ((http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&aid=8334348&fulltextType=RA&fileId=S1743921311012658)) ((Celotna 7. številka zbornika Mednarodne astronomske zveze iz leta 2011 je sicer posvečena arheoastronomiji, vedi, ki preučuje, kako so v preteklosti razumeli nebesne pojave, kako so jih uporabljali in kakšno vlogo so le-ti igrali v njihovi kulturi (http://en.wikipedia.org/wiki/Archeoastronomy).))

Bolon Yokté VIR: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Bolon_Yokte%27_K%27uh.jpg

Konec cikla je bil tudi najverjetneje priložnost za slavje, tako kot v naši kulturi vsako leto praznujemo prihod novega leta. Prav tako tudi med še živečimi potomci Majev ni najti sledu o kakršnikoli prerokbi o koncu sveta, pa tudi dr. Ivan Šprajc o spomeniku iz Tortuguera pravi, da gre za:

[quotes]Samo en zapis ob koncu zelo dolgega besedila o dejanjih in junaštvih nekega vladarja. O tem datumu piše, da bo takrat obletnica nekega dogodka in da se bo takrat spustil bog Bolon Yokté, potem je nekaj zabrisanega, sledita še dva glifa “zgodilo se bo”, spet nekaj zabrisanega, potem pa je konec. Nemogoče je, da bi bila tam opisana kakšna huda kataklizma. ((http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/maje-so-s-prizorisca-zgodovine-odstranile-prenaseljenost-in-suse/248662))[/quotes]

Jean-Michel Hoppan iz Centra za raziskave avtohtonih ameriških jezikov:

[quotes]Konec cikla v duhu Majev nikakor ni pomenil konec vsega sveta, ampak konec enega od svetov in začetek novega, ki je bil tako kot svetovi pred njim posvečen kakšnemu od majevskih mitoloških bitij. To naj bi v bistvu pomenilo, da je treba časovno uro znova nastaviti na leto 0. ((Sever, V. (2010). Majevska prerokba za leto 2012. V: Življenje in tehnika. -- Let. 2010, št. 1 (jan. 2010), str. 33--36.))[/quotes]

Sandra Noble, direktorica Fundacije za napredek srednjeameriških študij v Crystal Riverju na Floridi pravi, da je za antične Maje:

[quotes]konec cikla pomenil priložnost za veliko slavje. Imeti 21. december 2012 za sodni dan ali dan kozmične spremembe je popolna izmišljotina in za mnoge ljudi priložnost za zaslužek. ((http://www.usatoday.com/tech/science/2007-03-27-maya-2012_n.htm))[/quotes]

Veliko prerokb, ki so vezane na katune (dvajsetletna obdobja), se je ohranilo iz kolonialnih časov (17. in 18. stoletje). Gre za majevske religiozne tekste, zapisane v majevskem jeziku in v latinici. Večina prerokb za ta obdobja je neugodnih, vključno s katunom, ki se konča na 21. december 2012, a take so vse napovedi. Nobena ne izstopa posebej in nobena ni vezana na točno določen datum, temveč na celotno dvajsetletno obdobje. ((http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/maje-so-s-prizorisca-zgodovine-odstranile-prenaseljenost-in-suse/248662))

Pomen konca trinajstega baktuna je začel svojo pot v mitologijo leta 1975, ko so novodobni avtorji Frank Waters, José Argüelles in Terence McKenna začeli špekulirati o spremembi zavesti, ki naj bi se takrat zgodila. Frank Waters je na podlagi dela The Maya (1966) avtorja Michaela Coeja (ameriški arheolog in antropolog) za ključni datum določil 24. december 2011, Argüelles in McKenna pa sta špekulirala o letu 2012, a brez določenga datuma. Šele ko je leta 1983 ameriški arheolog in majanist ((Preučevalec antičnih Majev.)) Robert J. Sharer natančneje preračunal datum na 21. december 2012, so novodobni avtorji datum pograbili in začelo se je napovedovanje sprememb oz. konca sveta z galaktičnimi poravnavami, planetom Nibiru, sončnimi nevihtami, zamenjavo zemeljskih magnetnih polov in drugim ((http://en.wikipedia.org/wiki/2012_phenomenon#Origins)) — o čemer bom pisal v prihodnjih člankih.

Levi Maj: Imel sem prostora samo do leta 2012. Desni Maj: Ha! To bo nekega dne še koga prestrašilo.

VIR: http://bizarrocomic.blogspot.com/2009/12/countdown-to-catastrophe.html

Januar 2011 ni nič posebnega

Januar 2012

Prek e-pošte se zadnje čase širi naslednje besedilo: [quotes]Ta mesec (01/2011) je zelo poseben, ima 5 petkov, 5 sobot in 5 nedelj. To se zgodi vsakih 823 let.[/quotes]

A žal januar 2011 ni nič posebnega, saj je že letošnji oktober točno tak, pred tem pa je bil tak mesec maj 2010. Napačno je celo samo sporočilo, saj ima januar 5 ponedeljekov in ne petkov (Mesec, ki ima 5 petkov, sobot in nedelj, je letošnji julij). Avtor sporočila si je zadevo najverjetneje gladko izmislil.

Trditev sem lahko preveril v manj kot minuti časa, in ko bi jo tudi posredovalci takih sporočil, bi bilo prek e-pošte izmenjanih precej manj nepreverjenih informacij.

Avtor naslovne slike: danielmoyle

Polna luna in število rojstev

Polna luna

Mit o polni luni in številu rojstev kroži okoli že dolgo časa. Na polno luno naj bi se število rojstev povečalo in porodnišnice naj bi pokale po šivih.

Razlaga mita o večjem številu rojstev ob polni luni, ki jo največkrat slišimo, je argument, da "luna premika morje, dela oseko in plimo, kako ne bi vplivala še na nas?" Razlago lahko zelo hitro ovržemo. Gravitacijski vpliv matere, ki v svojem naročju drži otroka, je namreč 12-MILIJONKRAT večji od luninega gravitacijskega vpliva na otroka (Kelly et al, 1996).

Ampak tudi če se ne ukvarjamo z računanjem gravitacijskega vpliva, lahko zelo preprosto ugotovimo, ali je mit resničen. Oglejmo si, kaj pravijo podatki.

Od Statističnega urada Republike Slovenije sem prejel informacije o številu rojstev za vsak dan posebej od leta 2005 do vključno leta 2009 (prenesi dokument).

Spodnji graf prikazuje število rojstev meseca junija 2005:

junij-2005
junij-2005

Hitro lahko opazimo, da je bilo junija število rojstev med 35 do 75 na dan. Na polno luno je bilo sicer 59 rojstev, vendar je bilo na šest drugih dni rojenih več otrok, od tega je bilo največ otrok rojenih šest dni pred polno luno, kar 75. Glede na mit bi pričakovali, da bo število rojstev na dan polne lune veliko večje od največjega števila rojstev v mesecu, torej vsaj nekje med 80 in 90, ali celo več kot 100. Samo en mesec je vsekakor premalo, da bi delali kakršnekoli zaključke, zato nadaljujmo.

Oglejmo si graf rojstev leta 2005, kjer primerjamo število rojstev na polno luno in največje število rojstev v istem mesecu (dan v mesecu, ko je bila polna luna, in dan, ko je bilo največ rojstev, sta napisana na vrhu vsakega stolpca).

2005
2005

Takoj lahko opazimo, da razen marca, ko je bilo enako število rojstev na polno luno in dva dneva pred njo, ni niti enega dneva v mesecu, v katerem bi število rojstev na polno luno preseglo dan, ko je bilo največ rojstev v tistem mesecu.

Oglejmo si še povprečno število rojstev za vse dni v letu od 2005 do 2009 in povprečno število rojstev ob dnevih, ko je polna luna:

Povprečno število rojstev
Povprečno število rojstev

Zopet bi pričakovali, da bo povprečno število rojstev na polno luno močno presegalo povprečno število rojstev v določenem letu. Če bi pogledali le leto 2005, bi lahko (pre)hitro prišli do zaključka, da je bilo v povprečju na polno luno rojenih 5 otrok več (kar je še vedno statistično precej majhno odstopanje). Ko pa pregledamo podatke vseh petih let in izračunamo povprečja zanje, pridemo do točno takega podatka, kot bi ga dobili, če bi v vsakem mesecu naključno izbrali en dan (če bi denimo opazovali, koliko rojstev se zgodi na soboto ali vsakega trinajstega v mesecu), ali z drugami besedami, dobimo čisto povprečje.

Povprečno število rojenih med 2005−2009:

  • na dan: 55,37
  • na polno luno: 55,21

Povprečno število rojstev na dan v vseh petih letih je 55,37, medtem ko je na polno luno rojstev povprečno 55,21, kar je pravzaprav ista številka. Razlika med njima je le šum, ki bi se vedno malo spreminjal glede na podatke (ko bi dodajali podatke za nadaljnjih nekaj let, bi bil šum vedno manjši).

Ko torej pogledamo podatke, vidimo, da na polno luno v povprečju ni rojenih nič več otrok kot v drugeh dneh. Če bi učinek obstajal, bi bi bil očiten, tega pa podatki nikakor ne kažejo. Kako torej, da je mit tako razširjen in da o njem govorijo tudi zaposleni v porodnišnicah?

Mit, da je ob polni luni rojenih več otrok, izvira le iz občutkov in osebnih izkušenj. Ko je luna polna, smo bolj pozorni na dogajanje in potem to dogajanje pripišemo polni luni. Če je bilo danes več rojstev kot včeraj in je danes polna luna, je seveda za to kriva polna luna. Problem nastane pri ostalih 27 (ali več) dnevih. Ti dnevi so običajno pozabljeni, saj jim ne pripisujemo nobenih posebnosti − jih ignoriramo. Temu rečemo tudi potrditvena pristranost (zapomnimo si zadetke in pozabimo zgrešitke, ang. confirmation bias).

Naši občutki, izkušnje in na njih temelječa opazovanja niso zanesljivi. Pogledati moramo, kaj pravijo podatki, in šele nato priti do zaključka.

Avtor naslovne slike: windsordi