Poziv za prispevke revije Razpotja

caspar_david-640x420

Revija Razpotja pripravlja tematsko številko na temo narave in vabi, da ji pošljete prispevke. Se vam zdi izraz zlorabljan za beg v iracionalnost? Je upravičeno, da govorimo o dveh nasprotujočih si pojmih, človeku in naravi, ali je eno vsebovano v drugem? Takole pravijo:

Pojem narave začne označevati nekaj samostojnega in bistveno ločenega od sveta človeka šele z novim vekom. Človek in narava sta v novem veku postavljena kot dve nasprotujoči si polji: naravo določajo kategorije mehanicizma, determinizma, človeka pa opisujejo pojmi svobode, umnosti, družbenega reda ali enakosti in napredka oz. razvoja.

Paradigma človeškega stremljenja je zato prav borba z naravo oziroma beg pred njo. Osvoboditev od narave je iz narave ustvarila vir, surovino za človeški družbeni napredek, nekaj, kar je človeku na razpolago. Kot protipol takšnega razumevanja pa se pojavi nasprotna težnja, ki bi jo lahko poimenovali »beg k naravi«. V tem pogledu postane narava nekaj inherentno nedolžnega in neskaljenega, še več, »naravno« postane model pristnega prebivanja, ki bi se mu moral pokoriti tudi človek sam.

Takšno razumevanje je nato skalil darvinizem, ki je naravo (vsaj v poljudnih recepcijah Darwinove teorije) prikazal kot »totalno vojno za obstanek«, kar je v prepričanje, da mora narava služiti kot model človeškega sobivanja, vneslo nelagodno napetost. Hkrati pa je teorija evolucije dokončno podrla ločnico med naravo in človeškim svetom: ne le zato, ker je človek postal živalska vrsta, temveč tudi zato, ker je pojem zgodovinskega razvoja, ki je bil do tedaj pridržan za človeški svet, postal aplikabilen tudi na naravo.

Človeškost, človeška družba, politični sistemi in tehnologija so v zadnjih desetletjih za mnoge izgubili pozitivno konotacijo, dvojica človek/narava pa je zamenjala svoje lastnosti. Človek je postal sebični plenilec, v tehnologiji prepoznavamo sredstva neupravičene manipulacije, v političnih sistemih pa vidimo vzroke neenakosti in prevlade zakona močnejšega. Narava pa mnogim, nasprotno, zopet predstavlja kraljestvo harmonije in nedolžnosti.

Vsaj od konca 19. stoletja dalje torej živimo glede odnosa do narave živimo v shizofreni situaciji, ki je v veliki meri posledica vsakodnevne uporabe pojma, ki ima zelo različne pomene in pogosto vzbuja povsem nasprotne asociacije.

Namen naslednje tematske številke revije Razpotja je raziskati pojem narave v njegovih dvoumnih, nedorečenih stičiščih in navzkrižjih s konceptom človeškega. Zanima nas, na kateri točki in kako se pojma ločita in dobita svojo lastno bistvenost. Kakšna je usoda te delitve v zgodovini modernosti? Kakšne so figure njenih pomenskih premestitev in obratov?

Po drugi strani si želimo tudi prispevkov, ki bi tematizirali njuna stičišča: človeško animaličnost ali naravno racionalnost. Še posebej nas zanima tendenca po vključevanju živali (predvsem sesalcev) v človeški svet oz. zahteva po razširitvi pravic, ki zgodovinsko izvirajo iz pojma človeškega dostojanstva, na kraljestvo živali. Kakšne so politične konsekvence teh nedvomno radikalnih zahtev? Kako se z njimi transformira sam pojem političnega in pojem človeškega?

Rok za oddajo prispevkov je podaljšan, novi rok je 20. november. Podrobnosti (dolžina člankov, slog, navedki) so dostopne na spletni strani www.razpotja.si.