Zamenjava zemeljskih polov

Vir naslovne slike: Flickr.

Vir naslovne slike: Flickr.

V tem članku bomo kritično pregledali hipotezo o kataklizmični zamenjavi polov, po kateri naj bi se take katastrofe v preteklosti že večkrat zgodile. Taka katastrofa naj bi nam grozila v letošnjem letu, čeprav ga ni ostalo več veliko. Pri tem mitu se pojavljata dve osnovni različici: ena govori o zamenjavi magnetnih polov, druga o zamenjavi geografskih polov. Pogledali si bomo značilnosti polov in njihov pomen za življenje na Zemlji ter že z osnovnim razumevanjem o polih prišli do ugotovitve, da se takšni zamenjavi ne moreta zgoditi ne letos ne v bližnji prihodnosti. Zemlja ima dva para polov, zemljepisna oz. geografska pola in magnetna pola. Geografska pola sta točki na osi vrtenja Zemlje, med njima je 180 º, in sta poznana kot Severni in Južni tečaj. Magnetna pola sta posledica zemeljskega magnetnega polja in se nahajata v relativni bližini geografskih polov. Njuni natančni lokaciji se dnevno spreminjata — zakaj, bo razloženo kasneje. K severnemu magnetnemu polu kaže puščica na kompasu.

Zamenjava zemeljskih magnetnih polov

Znanost

Zemlja je sestavljena iz več plasti: na sredi je notranje jedro iz trdnega železa, okoli katerega je stopljeno zunanje jedro, sledita še plašč in skorja. Tako kot Zemlja se tudi notranje jedro vrti okoli iste osi, a z različno hitrostjo kot zunanje jedro. Razlika v hitrostih vrtenja notranjega in zunanjega jedra povzroči dinamo efekt, kar privede do nastanka magnetnega polja.[1] Magnetna pola se ne nahajata vedno na isti lokaciji, temveč se dnevno spreminjata znotraj zanke 80 km.[2] Lokacijo severnega magnetnega pola je prvi odkril James Ross leta 1831. Za njim nihče ni obiskal pola vse do leta 1904, ko ga je Roald Amundsen našel 50 km stran od Rossove lokacije. Severni magnetni pol potuje proti severu, v 20. stoletju se je letno prestavljal za približno 10 km, v zadnjih letih naj bi “pospešil” na 40 km letno.

Količino, ki opredeljuje magnetna polja, imenujemo jakost magnetnega polja, ta je v vakuumu določena z gostoto magnetnega polja, v snovi pa je odvisna od lastnosti te snovi.[3] Jakost zemeljskega magnetnega polja se je od 19. stoletja zmanjšala za 10 %.[4]

Znanstveniki na podlagi kamnin z dna oceanov, v katerih so vidne sledi magnetnega polja, že nekaj časa vedo, da se je lokacija zemeljskih magnetnih polov skozi tisočletja večkrat zamenjala za 180 º, nazadnje pred približno 780.000 leti v t. i. Brunhes-Matuyamavovi zamenjavi.[5][6] Zemeljsko magnetno polje namreč vpliva na magnetenje lave, ko se ta ohlaja na dnu ocena. Ko se lava strdi, ustvari zapis smeri silnic magnetnega polja – "zelo podobno kot nastane zvočni zapis na zvočni kaseti”.[5] Če bi takrat (pred približno 780.000 leti) uporabili kompas, bi puščila še vedno kazala proti severnemu magnetnemu polu (kompas oz. magnet v kompasu vedno kaže proti severnemu magnetnemu polu, ne glede na to, kje se nahaja geografski severni pol), a ta bi tedaj bil tam, kjer je danes južni magnetni pol. Da se pola zamenjata za 180 º, je potrebnih od nekaj sto do nekaj tisoč let, sama zamenjeva pa ne poteka gladko, temveč v procesu zamenjave nastane več magnetnih polj, ki se med seboj prerivajo in ustvarjajo večje število polov na nenavadnih lokacijah.[5]

Lokacije magnetnega severnega pola med leti 1831 in 2001. Vir: science.nasa.gov

Lokacije magnetnega severnega pola med leti 1831 in 2001. Vir: science.nasa.gov

Superračunalniški model zemeljskega magnetnega polja. Na levi je prikazano običajno magnetno polje z dvema poloma; na desni je prikazano magnetno polje s številnimi poli, ki nastanejo v procesu zamenjave. Vir: science.nasa.gov

Superračunalniški model zemeljskega magnetnega polja. Na levi je prikazano običajno magnetno polje z dvema poloma; na desni je prikazano magnetno polje s številnimi poli, ki nastanejo v procesu zamenjave. Vir: science.nasa.gov

Kako pa je zamenjava polov vplivala na življenje na Zemlji? Fosilni ostanki iz tega obdobja ne kažejo nikakršnih drastičnih sprememb v živalskem in rastlinskem svetu. Po količinah kisikovih izotopov v usedlinah z dna oceanov sodeč prav tako ni prišlo do sprememb v delovanju ledenikov. To dokazuje, da zamenjava magnetnih polov ne vpliva na rotacijsko os zemlje, saj ima nagib rotacijske osi bistven vpliv na podnebje in bi vsaka taka sprememba bila vidna v ledenikih.[5]

Mit

Prva osnovna različica mita o koncu sveta zaradi zamenjave zemeljskih magnetnih polov pravi, da naj bi se ob zamenjavi zemeljsko magnetno polje začasno zelo oslabilo, kar bi ob sončevih izbruhih povzročilo katastrofo. Zemeljsko magnetno polje nas namreč varuje pred sončevimi izbruhi, visokoenergijskimi eksplozijami na Soncu, ki v vesolje in proti Zemlji bruhnejo oblak elektronov, ionov in atomov.[7] Večino delcev zemeljsko magnetno polje odbije.[8] Kljub temu da se magnetno polje dejansko občasno slabi in krepi, ni nobenih dokazov, da bi kdaj popolnoma izginilo. Oslabljeno magnento polje bi res pripomoglo k povečanenmu sevanju Sonca na Zemlji, a ne bi se zgodilo nič katastrofalnega, saj nas poleg magnetnega polja prav tako varuje tudi debela atmosfera.[5]

Zamenjava zemeljskih geografskih polov

Mit

Kot sem omenil že na začetku, se v zvezi z menjavo polov pojavljata dve različici mitov o koncu sveta. Prva je zamenjava magnetnih polov, tale druga različica pa predvideva katastrofalno uničenje Zemlje s poplavami in potresi zaradi nenadnega in hitrega premika zemeljskih geografskih polov.

Znanost

Pojav zamenjave oz. spreminjanja lokacije zemeljskih geografskih polov znanstveniki imenujejo pravi polarni premik.[9] Pri pravem polarnem premiku se premakne celotna Zemlja glede na njeno os vrtenja in tako se relativni lokaciji geografskih polov (točki na osi vrtenja) spremenita. Pojav nastane zaradi prerazporeditve mase bodisi v zemeljskem plašču bodisi na skorji (npr. cikli ledenih dob). Zemeljska centrifugalna sila poriva te nepravilnosti proti ekvatorju in to povzroči zamenjavo.[10][11]

Prikaz pravega polarnega premika -- celotna Zemlja se premakne glede na os vrtenja. Geografska pola sta drugje kot pred premikom. Vir: Wikipedia

Prikaz pravega polarnega premika -- celotna Zemlja se premakne glede na os vrtenja. Geografska pola sta drugje kot pred premikom. Vir: Wikipedia

Prava menjava polov

Do pravega polarnega premika je prišlo večkrat v zgodovini Zemlje, vendar nikoli do popolne zamenjave (torej za 180º), premiki so praviloma počasni, v zadnjih 200 milijonih letih naj bi se pola premaknila za vsega 30º[12], z izjemo dveh geološko hitrih zamenjav pred 790–810 milijoni let (v času superceline Rodinije) za več kot 50º.[13]

Nekateri znanstveniki verjamejo, da se pravi polarni premik dogaja tudi sedaj s hitrostjo 10 centimetrov na leto, kot posledica umika ledenega plašča na koncu pleistocena pred več kot 20.000 leti.[10]

Zaključek

Kot vidimo se premiki zemeljskih geografskih polov zgodijo prepočasi, da bi lahko povzročili kakršno koli katastrofo. Časa je dovolj, da se življenje tem premikom prilagodi. Sploh pa jih niti ne opazimo brez meritev z inštrumenti. Zaradi zamenjave magnetnih oz. geografskih polov se življenje na Zemlji letos ne bo končalo, pa tudi v naslednjih letih ne. Tako do zamenjave magnetnih polov kot do pravega polarnega premika pride prepočasi, da bi to lahko povzročilo bodisi kakšno od katastrof, s katerimi nas strašijo propagatorji konca sveta v rumenem tisku, na spletnih straneh in v filmih tipa 2012, bodisi spremembo stanja zavesti, ki je predvsem pri srcu newage gibanju.


  1. How stuff works: Why does the North Pole move?  ↩

  2. Science News: Earth’s Inconstant Magnetic Field  ↩

  3. Wikipedia: Jakost magnetnega polja  ↩

  4. Nasa: Earth’s Inconstant Magnetic Field  ↩

  5. Nasa: 2012: Magnetic Pole Reversal Happens All The (Geologic) Time  ↩

  6. Wikipedia: Brunhes–Matuyama reversal  ↩

  7. Wikipedia: Solar flare  ↩

  8. Sicer nam Sonce poleg svetlobe in toplote s svojimi izbruhi pošilja resne groženje, a še vedno nič katastrofalnega. Podrobnosti o izbruhih in interakcijah izbruhov z zemeljskim magnetnim poljem bom opisal v naslednjem članku o Sončevih izbruhih.  ↩

  9. Wikipedia: True polar wonder  ↩

  10. How Stuff Works: Are the Earth’s poles shifting in 2012?  ↩

  11. Wikipedia: Pole shift hypothesis  ↩

  12. Harvard: Apparent and true polar wander and the geometry of the geomagnetic field over the last 200 Myr  ↩

  13. Bulletin: Combined paleomagnetic, isotopic, and stratigraphic evidence for true polar wander from the Neoproterozoic Akademikerbreen Group, Svalbard, Norway  ↩