Homeopatija ozdravi vnetje srednjega ušesa

Vnetje srednjega ušesa

V ponedeljek, 9. 7. 2012, je bil v Delovi rubriki Zdravje objavljen prispevek, ki trdi, da so znanstveniki ugotovili, da je homeopatija izjemno uspešna pri zdravljenju vnetja srednjega ušesa.[1] Prispevek med drugim trdi, “da se je zdravstveno stanje otrok, ki so jih zdravili s pomočjo homeopatskih pripravkov, izboljševalo hitreje kot pri otrocih, ki so jih zdravili z ustaljenimi medicinskimi metodami.” Poleg tega pa otroci, ki so bili zdravljeni s homeopatskimi pripravki, niso potrebovali antibiotikov. Hiter skok na pubmed, vnos nekaj ključnih pojmov, in že smo pri povzetku primarnega vira[2]. Na prvi pogled je videti, da gre za dokaj korektno študijo. Vzorec je vseboval 80 primerkov, skupine so bile randomizirane, omenjena je placebo kontrolna skupina in zaključki res kažejo na to, da je bila skupina, ki je prejemala homeopatske pripravke, ozdravljena. Prav tako kot skupina, ki je prejemala konvencionalna zdravila, samo prej. Z nekaj več truda se dokopljemo do polnega teksta in lahko si bolj podrobno ogledamo, kako je celotna študija potekala.[3]

Poglejmo si, kaj vse je narobe s poročano študijo.

Študija

Študija je bila izvedena v Jaipurju v Indiji na Regional Research Institute of Homeopathy (Regionalni raziskovalni inštitut za homeopatijo). Izmed 95 pacientov so ocenili, da jih je 81 ustreznih za vključitev v študijo. Razdelili so jih v dve skupini po računalniško generiranem naključju. Ena skupina je prejemala homeopatske pripravke, druga skupina pa konvencionalne. Študijo je končalo 38 od 40-ih otrok v skupini s homeopatskimi pripravki in vseh 40 od 41 v koncencionalni skupini (eden iz konvencionalne skupine je bil iz študije kmalu izločen zaradi težav s krči, medtem ko ne izvemo, kaj je bilo z dvema otrokoma iz homeopatske skupine). Kot je razbrati iz metode, so homeopatski skupini predpisovali pripravke na podlagi predlogov programa CARA[4], medtem ko so konvencionalni skupini prve tri dni predpisovali pripravke za blaženje simptomov, brez antibiotikov. Po treh dneh, tako piše v študiji, so vsem pacientom iz obeh skupin, katerim se stanje ni izboljšalo za 50 % (po oceni AOM-SOS[5]) predpisali antibiotike.

In both groups, if less than 50% improvement was observed in first 3 days of treatment, antibiotics were given.

(Prevod: Če je bilo opaženo manj kot 50 % izboljšanje v prvih treh dneh zdravljenja, smo obema skupinama predpisali antibiotike.)

Paciente je na 3., 7., 10. in 21. dan študije pregledal otorinolaringolog in ocenil stanje bolezni. Na dan zadnjega pregleda so bili vsi pacienti iz obeh skupin zdravi, 2 pacienta iz homeopatske skupine se nista prikazala, en pacient iz konvencionalne pa je bil iz študije izločen zaradi drugih razlogov. Ugotovili so tudi, da pacienti v homeopatski skupini niso potrebovali antibiotikov in so se zdravili prav tako uspešno kot pacienti v konvencionalni skupini.

Pa jo imamo! Končno študija, ki jasno in glasno pokaže, da je homeopatija učinkovita. Kajne?

Ne tako hitro, dame in gospodje. Zgornji del je nalašč napisan “površno”. Kot bomo videli v nadaljevanju, je dovolj le to, da se zamolči nekaj ključnih informacij in nekaj malenkosti napiše nejasno in študija bo kazala povsem napačne zaključke.

Poglejmo pod pokrov. Prvi znaki, pri katerih bi nam moralo biti vsaj malce nelagodno …

1) Kje je bila študija opravljena?

Regional Research Institute of Homeopathy v Jaipurju je regionalni oddelek za raziskovanje homeopatije, ki spada pod Central Council for Research in Homeopathy (Centralni svet za raziskovanje homeopatije) v Indiji (CCRH). Ta inštitut ima v mednarodni znanstveni literaturi do sedaj objavljeno eno samo študijo in to je prav ta študija, o kateri govorimo tu. Celoten CCRH pa nam na PubMedu vrže vsega 7 študij, ki jih je centralni urad uspel objaviti od začetka svojega obstoja. Poleg tega gre za vprašanje konflikta interesa, saj so raziskovalci inštituta za homeopatijo gotovo zainteresirani za propagando homeopatije.

2) Kje je bila objavljena?

Študija je bila obljavljena v Homeopathy : the journal of the Faculty of Homeopathy. To je revija fakultete za homeopatijo, katere cilj je homeopatsko zdravljenje postaviti v znanstveni okvir. Pozor. To ni revija, kot so splošne znanstvene revije (Nature, Science, PLOS), kjer se objavljajo splošna revolucionarna odkritja iz znanosti. Tudi ni to splošna medicinska revija, kjer se objavljajo splošna medicinska odkritja (New England Journal of Medicine, The Lancet …). Tudi ni to revija, ki zbira znanje z enega področja medicine oz. bolezni (Annual Review of Immunology, CA: A Cancer Journal for Clinicians …). To je revija, ki želi prikazati, kako ena vrsta zdravljenja deluje na vse vrste bolezni in težav. Na grobo rečeno, avtorje revije ne zanima, kaj se skriva za neko boleznijo, vzroki za nastanek, kako se razvija, preventiva, obvladovanje in zdravljenje, ampak obratno. Zanima jih, kako karkoli pozdraviti s homeopatijo. Pa je tak pristop res znanstven?

Pustimo sedaj okoliščine študije in njene objave in se osredotočimo na njeno vsebino.

3) Placebo?

V povzetku študije na pubmedu je omenjeno, da je bila v študijo vključena tudi placebo kontrolna skupina:

A randomized placebo-controlled parallel group pilot study of homeopathic vs conventional treatment for AOM was conducted in Jaipur, India.

(Prevod: randomizirana, s paralelno skupino s placebom nadzorovana študija homeopatskega vs. konvencionalnemu zdravljenju akutnega vnetja srednjega ušesa je bila izvedena v Jaipurju, Indiji.)

Zanimivo pa je, da ta kontrolna skupina v polnem tekstu ni nikjer več omenjena. Naj ponovimo: v javno dostopnem povzetku se pojavi trditev o placebo skupini, ki je v resnici sploh ni bilo! Povsod je govora le o dveh skupinah. Tista, katere pacienti so prejemali homeopatske pripravke, in tista, katere pacienti so prejemali konvencionalna zdravila. Placebo kontrolne skupine in njenih rezultatov pa nikjer. So nanjo pozabili? Ali je bila morda beseda placebo dodana le zato, da bi pri bralcu, ki bere le povzetek, ki je dosegljiv vsemu svetu in ne le zdravnikom, povečala kredibilnost?

Pri tem pa je treba poudariti še eno zelo pomembno stvar. Za bolezni, za katere že obstajajo učinkovita zdravila, je itak nesmiselno iskati zdravilo, ki je boljše od placeba, saj to že obstaja. V primeru, da za neko bolezen že imamo neko zdravilo (zdravilo A), ki je že raziskano boljše od placeba, se za referenčno merilo uporablja takoimenovani zlati standard. Tako se novo preiskovano zdravilo (zdravilo B) primerja z uveljavljenim zdravilom (zdravilo A) in ne s placebom.

Študija prav tako ni mogla biti slepa, saj je oblika zdravil med skupinama drugačna in se drugače predpisuje. Tako je kvaliteta študije še manjša.

4) Kaj je prejemala konvencionalna skupina?

Študija poleg tega nekoliko nekonsistentno predstavi, kaj naj bi skupina, ki je prejemala konvencionalna zdravila, sploh prejemala. Iz povzetka, metode ali rezultata študije ni mogoče razbrati, ali so konvencionalna zdravila predstavljala zdravila za blaženje simptomov (analgetiki, antipiretiki in protivnetna zdravila):

[…] conventional treatment including analgesics, antipyretics and anti-inflammatory drugs […]

(Prevod: […] konvencionalno zdravljenje, ki vsebuje analgetike, antipiretike in protivnetna zdravila […])

ali naj bi prejemala antibiotike:

After the assessment of this symptomatic treatment at 3rd day follow-up, if less than 50 % improvement was observed as per AOMSOS scale and Tympanic Membrane Examination scale antibiotics were prescribed. Patients in Homeopathy group were prescribed appropriate homeopathic medicines in fifty millesimal (LM) potencies.

(Prevod: Po oceni zdravljenja simptomov so bili na 3. dan predpisani antibiotiki, če je bilo po lestvici AOMSOS in pregledu bobniča opaženo manj kot 50 % izboljšanje. Bolniki v homeopatski skupini so dobili predpisano ustrezno homeopatsko zdravilo čistosti (LM) petdesete potence.)

A zakaj potem v razdelku članka o metodah naslednje:

In both groups, if less than 50 % improvement was observed in first 3 days of treatment, antibiotics were given.

(Prevod: Če je bilo opaženo manj kot 50 % izboljšanje v prvih treh dneh zdravljenja, smo obema skupinama predpisali antibiotike.)

Ni nam torej jasno, ali so želeli primerjati homeopatijo proti zdravilom za blaženje simptomov, za katere tako ali tako nikoli nihče ni trdil, da karkoli pozdravijo, saj le blažijo simptome (bolečine, vnetja, vročino); ali smo priča študiji, ki primerja učinke antibiotikov s homeopatijo. Študija v rezultatih omenja tudi to, da homeopatska skupina ni potrebovala antibiotikov, čeprav v Metodah beremo, da so antibiotike predpisali vsem, katerim se zdravje ni izboljšalo v prvih treh dneh. Vendar iz tabel (ali kjerkoli drugje v članku) ni razvidno, kje in kdaj je bilo stanje pacientov sploh ocenjeno in njihovih rezultatov o 50- (ali več) odstotnem izboljšanju ni videti nikjer. V samem grafu (tabela 4) pa jasno vidimo celo, da je bila popolna ozdravitev počasnejša pri homeopatih in do konca študije tudi ni bila stoodstotna.

Če povzamemo: pri prebiranju študije je ves čas opaziti izmikanje konkretni, jasni in točni navedbi, kaj in kdaj je katera skupina prejemala. Podatek, da je konvencionalna skupina prejemala alopatska zdravila, nam ne pove ničesar. Katera in kdaj?

O akutnem vnetju srednjega ušesa

Tudi če zanemarimo vse do sedaj ugotovljene pomanjkljivosti, lahko pri tej študiji omenimo samo naslednje, pa bo dovolj, da ugotovimo, kako manipulativna je. Akutno vnetje srednjega ušesa je najpogosteje virusno obolenje, ki ponavadi spremlja okužbo zgornjih dihal. Torej zanj zdravniki že več let ne predpisujejo več antibiotikov, saj se vnetje ravno tako dobro pozdravi samo povsem brez antibiotikov. Antibiotiki so nampreč proti virusnim obolenjem neučinkoviti.[6][7] Pri hudih primerih, kjer virusno vnetje spremljajo tudi drugi mikroorganizmi, pa se preventivno predpišejo tudi antibiotiki. A glej ga, zlomka.

Patients having any discharge or history of discharge from ear; history of convulsions; subperiosteal abscess of mastoid; grossly deviated nasal septum; suspected enlarged adenoids (persistent nasal discharge, snoring, history of tonsilar hypertrophy); Otitis Media with effusion (OME); on antibiotics in the past 7 days or on steroid therapy; suffering from any systemic disease, were excluded from the study.

(Prevod: Bolniki, ki so imeli izcedek oziroma so imeli v preteklosti izcedke iz ušes; zgodovino krčev; ognojek pod pokostnico mastoida (processus mastoideus); zelo pomaknjen nosni pretin; sum povečanih bezgavk v nosnem delu žrela (vztrajen izcedek iz nosu, smrčanje, zgodovina povečanih mandeljev); vnetje srednjega ušesa z izcedkom; so prejemali antibiotike ali steroide v zadnjih 7 dneh; so imeli katero drugo bolezen, so bili iz študije izključeni.)

Out of 95 screened cases, 81 cases were found eligible for enrolment in this study.

(Prevod: Od 95 pregledanih primerov jih je bilo 81 primernih za vključitev v študijo.)

V študiji so od začetnih 95 potencialnih pacientov izločili ravno hujše primerke. Torej bi po današnjih dognanjih medicine pričakovali, da se bodo itak vsi pacienti, vključeni v študijo, pozdravili sami od sebe.

Bravo! Ugotovili smo, da je homeopatija prav tako učinkovita, kot če ne bi predpisovali ničesar. Kar je sicer po tem, kar je do sedaj znanega v fiziki, kemiji in biologiji, strokovnjakom že dalj časa jasno. Voda (sladkorna kroglica ali alkohol) pač ni in ne more biti magično zdravilo za vse tegobe tega sveta. V primeru, da so predpisali antibiotike tudi homeopatski skupini (kar iz študije ni povsem mogoče razbrati), pa so ugotovili naslednje: homeopatija in antibiotiki ozdravijo blažje akutno vnetje srednjega ušesa. Sicer zahodna medicina že dalj časa ne uporablja antibiotikov za lažje oblike akutnega vnetja srednjega ušesa, saj so antibiotiki zanje neučinkoviti, vnetje pa se ozdravi samo.

Z drugimi besedami: če bi bila študija enako oblikovana, le da bi namesto homeopatije otrokom brali stripe, bi prišli do enakih rezultatov. Že vidite naslov: Branje stripov ozdravi akutno vnetje srednjega ušesa? Poleg tega pa ena sama študija, ki bi pokazala delovanje homeopatije v morju tistih, ki njenih učinkov niso zaznali, ne pomeni nič.

Nenazadnje pa je študija pilotna. Namen pilotnih študij ni, da bi prišle do kakšnih posebnih zaključkov, ampak je oceniti izvedljivost, stranske učinke, čas, stroške in druge parametre, da se kasneje lahko pripravi raziskovalni projekt v polnem obsegu. Pilotne študije v medijih sploh ne bi smeli na tak način komentirati. Celo sami avtorji v zaključku povzetka pišejo, da bi bila potrebna nadaljna raziskovanja, kar je tudi lahko edini zaključek pilotne študije.

Pojasnilo

Da se je na strani skeptik.si znašel ravno članek iz Dela, je povsem naključno. Študijo je povzemalo veliko število medijskih hiš in pri nas so jo zagotovo omenjale tudi druge revije in časopisi. Ker sem reden bralec Dela in na splošno zaupam njihovim novinarjem, sem ga tam najprej opazili. Ker pa je Delo tudi zelo bran časnik, je prav, da opozorimo na napake.