Nibiru oz. Planet X

V838

Zdaj, ko vemo, da Maji niso napovedali konca sveta decembra 2012, ter ko kljub svetovni gospodarski in ekološki krizi nič ne kaže, da bo človeška civilizacija letos dosegla svoj konec, si poglejmo mit o izmišljenem planetu Nibiruju. Mit o koncu sveta zaradi nekega nam še neznanega planeta je leta 1995 začela Nancy Lieder. Trdila je, da preko genetskega vsadka v svojih možganih, ki naj bi ji ga vsadili prebivalci sistema Zeta Reticuli[1], z njimi komunicira, in da so jo Zetareticulani opozorili, da bo človeštvo zdesetkano zaradi ogromnega vesoljskega telesa, ki bo prečkalo notranjost sončnega sistema, povzročilo premik zemeljskih (geografskih) polov in tako uničilo večino življa na planetu.[2]

Leta 1995 je ob odkritju kometa Hale—Bopp zanikala obstoj tega kometa in trdila, da gre v resnici za ostanke supernove in da je komet le prevara, katere namen je zakriti obstoj dvanajstega planeta (imenovanega tudi Planet X).[3][4]

Planet X naj bi v sončni sistem prišel maja 2003, a ker se seveda to ni zgodilo, je bil datum premaknjen na popularni 21. december 2012. Nancy Lieder je namreč govorila o “ogromnem vesoljskem telesu”, zaradi idej še enega od protagonistov zgodbe o planetu Nibiruju, Sitchina, pa so verniki v konec sveta prevzeli, da je to ogromno vesoljsko telo Nibiru.[2]

Planet Nibiru je hipotetični ali bolje rečeno izmišljeni planet, ki si ga je v svojih napačnih interpretacijah sumerskih tekstov izmislil Zecharia Sitchin v knjigi iz leta 1976 The 12th Planet (Dvanajsti planet). Šlo naj bi za orjaški planet, ki naj bi bil omenjen v sumerskih zgodbah o stvarjenju sveta in naj bi prišel v bližino Zemlje vsakih 3.600 let. Na Nibiruju naj bi živeli Annunaki, sumerski bogovi, za katere Sitchin verjame, da so bili antični astronavti. Pred 450.000 leti naj bi Annunaki prišli na Zemljo, genetsko manipulirali s samicami velikih opic in tako ustvarili človeka.[5][6] Resni raziskovalci so seveda Sitchinovo hipotezo ovrgli[7], zaslužil pa si je tudi posmeh arheologov in akademikov, ki obvladajo starodavne jezike, saj se ni držal znanstvene metode in dotedanjih spoznanj ter je uporabljal nerelevantne in ne več veljavne vire.[6]

Nibiru je sicer v babilonski astronomiji legitimen termin in označuje najvišjo točko na ekliptiki oz. točko poletnega enakonočja.[8] Sitchin je sicer zanikal kakršnokoli povezavo z Nancy Lieder, distanciral se je od njenih napovedi in povezav med ogromnim vesoljskim telesom in Nibirujem, verjel pa je v ponovni prihod Annunakov. V knjigi The End of Days, ki jo je izdal leta 2007, je prihod Nibiruja postavil v leto 2900.[9] Naj na tem mestu jasno povzamem: Liederova in Sitchin sta verjela vsak v svojo mitologijo, njune napovedi se ne prepletajo. Nancy Lieder napoveduje, da bo prišlo ogromno vesoljsko telo in uničilo Zemljo. Na tem ogromnem vesoljskem telesu ne bo Zetareticulanov, ti jo samo opozarjajo na bližajočo se katastrofo. Sitchin pa je verjel, da Zemljo obiskujejo Nezemljani Annunaki (bogovi starih civilizacij) s planeta Nibiru. Annunanki niso isti Nezemljani kot Zetareticulani. Obe mitologiji so prepletli šele nekateri verniki v konec sveta.

Da ugotovimo, da je planet izmišljen in ne resničen, je dovolj že pogled v nebo. Če bi se nam res približeval še en planet, ki naj bi v Zemljo trčil ali jo oplazil decembra 2012, bi bil sedaj že viden s prostim očesom, kaj šele z najzmogljivejšimi teleskopi, da gravitacijskega vpliva na druge planete niti ne omenjam. Vseeno si poglejmo najpopularnejše trditve tistih, ki verjamejo v prihod Nibiruja v sončni sistem, in kaj naj bi se takrat zgodilo.[10]

Nibiru je Eris oz. Tyche

Ker planet Nibiru ne obstaja, iščejo verniki v Nibiruja razne kandidate, ki bi lahko predstavljali ta planet. Eden od teh je pritlikavi planet Eris, katerega tirnica leži za Neptunovo. Je manjši od Lune, Zemlji se nikoli ne približa bliže kot 6 milijard kilometrov. Nekoč je nosil oznako Planet X ali tudi deseti planet.[11]

Drug tak kandidat za Nibiruja je Tyche, hipotetični planet, ki so ga predlagali zaradi nepravilnih tirnic opazovanih kometov. Planet je trenutno nedokazan, če obstaja, bi ga moral teleskop WISE v naslednjih letih zaznati. Tudi če obstaja, nima nobenega vpliva na ostale planete in njihove tirnice.[12]

Na internetu obstaja ogromno fotografij in videov o Nibiruju. Mar niso to dokazi za obstoj tega planeta?

Ne, niso. Pri teh fotografijah gre večinoma za napake v snemanju ali napačne interpretacije posnetkov. Pri fotografijah objekta zraven sonca (kot npr. na sliki zgoraj) gre za znan fotografski efekt, imenovan “odblesk leče” — svetlobni artefakt, ki nastane največkrat zaradi direktnega fotografiranja Sonca ali drugega močnega vira svetlobe.[13] Obsežno zbirko fotografij z odbleskom leče najdemu tudi na spletni strani Nancy Lieder.

planet-x-closeup2

Najbolj znan predlagan (in napačno intepretiran) fotografski dokaz Nibiruja je zvezda V838 Monocerotis (na fotografiji na začetku članka) z značilnim svetlobnim odmevom. Iskanje po google slikah z iskalnim geslom “nibiru possible image” nam vrne fotografije te zvezde. Svetlobni odmev je optična prevara. Zvezdin svetlobni izbruh najprej pride do nas, nekaj svetlobe pa obsije tudi medzvezdno snov okoli zvezde, ki podaljša pot svetlobe do nas. Ker nas zaradi daljše poti doseže kasneje, nastane optična prevara, efekt širjenja oblaka prahu okoli zvezde.[14]

Zakaj je v storitvi Google Sky odstranjen del zvezdnega neba? Mar skrivajo trenutno lokacijo Nibiruja?

Klik na povezavo nam (vsaj v času pisanja tega članka) pokaže zvezde z jasno vidnim manjkajočim področjem neba. Ne gre prav za nobeno skrivanje trenutne lokacije Nibiruja, saj so marsikatere fotografije stare več kot 50 let in prihajajo iz zbirk pregledov neba observatorija Palomar, novejše pa iz observatorija Apache point v okviru projekta Sloan Digital Sky Survey.[15] Najverjetneje gre za manjkajočo fotografijo območja.

Tako vlada Združenih držav kot druge vlade vedo za Nibiru, a ga zanikajo, da ne bi ljudi zgrabila panika

Tukaj gre za teorijo zarote, in kot mnoge teorije zarote tako velikih razsežnosti, se tudi ta sesuje pod lastno težo in fantastičnostjo. Tudi če bi Nibiru obstajal in bi vlade držav sveta vedele zanj, a to zanikale, je po vsem svetu na desettisoče amaterskih in profesionalnih astronomov, ki dan in noč zro v nebo. Če bi resnično obstajalo vesoljsko telo, kakršen naj bi bil Nibiru, bi ga prej ali slej našli in ponudili dokaze javnosti. Danes bi ga tako ali tako že videli tudi s prostim očesom.

Ob prihodu Nibiruja bo prišlo do premikov oz. zamenjave severnega in južnega pola

Tukaj moram opozoriti na pomembno točko, in sicer da se to strašilo o koncu sveta pojavlja v različnih permutacijah: o zamenjavi polov, bodisi geografskih bodisi magnetnih, se namreč govori tako v povezavi z Nibirujem (planet s svojo prisotnostjo povzroči zamenjavo) kot brez njega (se kar zgodi). Argumenti o nesmiselnosti zamenjave geografskih ali magnetnih polov kot razlogov za konec sveta v glavnem držijo ne glede na prisotnost ali odsotnost Nibiruja.

Zamenjave zemeljskih magnetnih polov so se v preteklosti že zgodile. Magnetni poli se v povprečju zamenjajo vsakih 450.000 let, sama menjava pa traja lahko od 1.000 do 10.000 let.[16] Severni magnetni pol je še vedno v relativni bližini geografskega pola in verjetnost, da bi premaknil svoj položaj za 180 ° v tem ali naslednjem letu, je praktično nična. Obstaja nekaj hipotez, kakšne posledice lahko povzroči proces menjave magnetnih polov, od tega, da se magnetno polje le zmanjša, do tega, da popolnoma izgine in povzroči množično izumrtje.[17] Podrobnosti si bomo pogledali v naslednjem članku o mitih o koncu sveta.

Komet Elenin

Komet Elenin (uradno ime C/2010 X1) je decembra 2010 odkril ruski astronom Leonid Elenin. Verniki v konec sveta 2012 se z odkritjem niso strinjali in so trdili, da je ELENIN kratica za Extintion Level Event Nibiru Is Near — v prostem prevodu “množično izumrtje, Nibiru je blizu”.[18] Pravili so, da naj bi Nibiru potoval ob oz. za kometom, kar je nesmiselno. Nibiru naj bi bil ogromno vesoljsko telo, morda plinski velikan[19] ali rdeča pritlikavka.[20] Tako veliko vesoljsko telo se ne more skriti za neprimerljivo manjšim kometom. Pa tudi če ga po kakšnem naključju ne bi mogli videti, bi zaznali gravitacijski vpliv na druge planete in telesa v sončnem sistemu. Elenin je začel razpadati avgusta 2011 in oktobra tega leta ni bil več viden niti z najmočnejšimi teleskopi. Nibiru se za njim ni skrival.

V naslednjem članku o mitih o koncu sveta si bomo podrobneje pogledali hipotezi o zamenjavi zemeljskih polov in sončevih nevihtah, edini resni grožnji izmed mitov o koncu sveta. Kar pa se tiče planeta Nibiru, je po vsem napisanem z malo kritičnosti lahko sklepati, da Nibiru ni resnično vesoljsko telo. Kot že povedano, tudi če bi vse vlade sveta v nenavadnem in izjemnem sodelovanju skupno skrivale tako nevarnost, nobena teorija zarote ne more nadzorovati na desettisoče ljubiteljskih astronomov, ki bi obsežno vesoljsko telo, če bi obstajalo, gotovo odkrili že leta nazaj. Nenazadnje si, če še vedno niste prepričani, da Nibiru ne obstaja, lahko kupite teleskop in ga poskusite sami najti. Kdo ve, morda pa vmes odkrijete še kakšno resnično, doslej neodkrito vesoljsko telo.


  1. Prvi odstavek: Zetatalk.com  ↩

  2. Wikipedia: Nibiru cataclysm  ↩

  3. What’s Going Down - the Zetas Explain  ↩

  4. Planet X je oznaka, ki ga astronomi dodajo novemu odkritemu ali domnevnemu vesoljskemu telesu, za katerega menijo, da gre za planet izven našega osončja. Ko je planet potrjen, ga poimenujejo in oznake Planet X ne uporabljajo več. Wikipedia  ↩

  5. Nasa: Nibiru and doomsday 2012  ↩

  6. Skepdic: Zecharia Sitchin and The Earth Chronicles  ↩

  7. Michael S. Heiser: Nibiru  ↩

  8. Wikipedia: Nibiru - Babylonian astronomy  ↩

  9. Wikipedia: Nibiru cataclysm
    - Zecharia Sitchin and Sumer
     ↩

  10. Vprašanja in odgovori v tem sklopu so povzeti s strani Astrobiology Nasa; kjer sem uporabil še druge vire, je to primerno označeno.  ↩

  11. Wikipedia: Eris (dwarf planet)  ↩

  12. Wikipedia: Tyche (hypothetical planet)  ↩

  13. Wikipedia: Lens flare  ↩

  14. Wikipedia: V838 Monocerotis  ↩

  15. Zanimiv članek o SDSS si lahko preberete tudi v Delu.  ↩

  16. Wikipedia: Geomagnetic  ↩

  17. Wikipedia: Geomagnetic - Effects on biosphere and human society  ↩

  18. Extinction level event je drug izraz za extinction event oz. za mass extinction.  ↩

  19. Plinski velikan je izraz, ki se uporablja za planete, ki niso sestavljeni pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi, in ki imajo maso najmanj 12 do 15 Zemelj (ali 0,038 do 0,047 mase Jupitra, ki je 1,8986×1027 kg), večino mase pa predstavlja plin, ki je zaradi visokega tlaka utekočinjen v kapljevinasto obliko. (Wikipedia)  ↩

  20. Rdeče pritlikavke so najmanjše dejavne zvezde, z maso manjšo od sončeve, a najmanj 0,075 mase Sonca (ali z več kot 80 jupitrovih mas). So hladnejše od Sonca in zaradi tega sevajo več svetlobe v rdečem predelu barvnega spektra. (Wikipedia)  ↩