2. mit o cepljenju: Cepiva vsebujejo živo srebro

Živo srebro

Ta mit je v Sloveniji izredno razširjen. Mit o vsebnosti živega srebra je povezan z mitom o povzročanju avtizma. Prav živo srebro v cepivih nekateri namreč dolžijo za povzročitev avtizma. ((http://www.iskreni.net/vzgoja-in-starsevstvo/razvoj-otroka/607-je-avtizem-posledica-cepljenja.html, http://holistic.si/index.php/ali-je-cepljenje-proti-gripi-res-ucinkovito.html?tmpl=component&print=1)) Če ste mladi starši, ste se z mitom št. 2 gotovo že spoznali, če ne prej, na forumih in facebookovih skupinah, kjer se pogosto pojavi vprašanje, cepiti ali ne. Tam potem hitro kdo v podkrepitev mnenja, da ne, ponudi odgovor, da cepiva vsebujejo živo srebro. Hitro iskanje s stričkom Googlom s ključnimi besedami “živo srebro” in “cepljenje” ali “cepiva vsebujejo živo srebro” vrže ven malo morje zastraševalnih strani, ki se sklicujejo na avtoriteto posameznikov namesto na znanstveni konsenz in ki vsebujejo delne in zato zavajajoče ali celo že davno ovržene informacije. En tak primer bo opisan v nadaljevanju.

Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si ali O derivatih živega srebra

V svetu molekul ni zanemarljivo, v kakšni družbi se znajdejo atomi, saj atomska družba določa molekulo. Najbrž se še spomnite, da je kemijski znak za kisik O. Kisik dihamo. Ko tako poulično rečemo kisik, mislimo na O2, torej na molekulo iz dveh atomov kisika. Kisik pa je tudi v vodi. Saj veste, H2O, molekula iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika. Pa vode ne moremo dihati, čeprav vsebuje kisik. Živo srebro se v kemiji označuje s Hg. In kot je važno, v kakšni družbi se pojavi atom kisika, je važno tudi, v kakšni družbi se pojavi atom živega srebra.

Metil živo srebro : etil živo srebro

Živo srebro v kamnini. (vir)

Živo srebro v kamnini. (vir)

Najprej je treba torej pojasniti, v kakšni obliki, če že, bi se živo srebro (Hg) sploh lahko pojavilo v cepivih. Ne, tam ni živega srebra v taki obliki, kot se pojavlja v termometrih. Niti se tam živo srebro ne nahaja v svoji najbolj toksični obliki, to je kot organska molekula metil živo srebro (MeHg oz. CH3Hg). ((http://www.rzs-idrija.si/hg.htm)) Tega, če jeste ribe, sploh večje ribe, ki jejo druge ribe (metil živo srebro se namreč nalaga tudi v manjših ribah, vendar ga imajo večje več, ker jejo manjše ribe in imajo tako še dodaten vir živega srebra ((http://en.wikipedia.org/wiki/Mercury_(element)#Fish))), kot sta na primer tuna in morski pes, zaužijete s hrano in se vam nalaga v telesu. Čeprav so zastrupitve z metil živim srebrom znane, bi morali pojesti kar nekaj tune, da bi metil živo srebro začel učinkovati na vaš živčni sistem. Do večje nevarnosti zastrupitve pa pride, ko riba prihaja z območja z visoko onesnaženostjo z živim srebrom. Takrat je lahko nevarna tudi v manjših količinah, predvsem za nosečnice, plod, ki je metil živemu srebru izpostavljen prek popkovine, in novorojenčke, ki so mu izpostavljeni z dojenjem. Živo srebro kot del cepiva pa se na srečo sploh ne pojavlja v tej najbolj toksični obliki (ki jo zaužijete s hrano), ampak kot del druge organske spojine, tiomersala.

Živo srebro predstavlja pb. 50 % celotne mase tiomersala. Tiomersal je antiseptik, saj preprečuje rast bakterij in gliv, v telesu pa razpade na etil živo srebro in tiosalicilat. In zdaj prva dobra novica: etil živo srebro je najmanj toksična oblika živega srebra, saj je njegova razpolovna doba v človeškem telesu manj kot en teden (6 dni za odrasle in 3.7 dni za otroke, za primerjavo z metil živim srebrom, katerega razpolovna doba je 45 do 70 dni) in se za razliko od metil živega srebra v telesu ne nalaga, ampak se izloča z blatom. ((http://ehp03.niehs.nih.gov/article/fetchArticle.action?articleURI=info%3Adoi%2F10.1289%2Fehp.7712,http://www.fda.gov/BiologicsBloodVaccines/SafetyAvailability/VaccineSafety/UCM096228#tox)) ((http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Knjiznica/diplome/2009/Ferkolj_Slavica_dipl_nal_2009.pdf)) (( http://theness.com/neurologicablog/index.php/mercury-excretion-in-infants/)) Pri tem seveda ne gre zanemariti niti količine etil živega srebra v cepivu. Doza katere koli sestavine, ki jo vnašamo v telo, je še kako pomembna: tudi od preveč vode lahko človek umre. ((http://en.wikipedia.org/wiki/Water_intoxication)) V svoji največji pojavnosti, torej takrat, ko se v cepivih pojavlja kot konzervans, ki, kot smo že omenili, preprečuje rast bakterij in gliv, je odmerek tiomersala, ki razpade na etil živo srebro, še vedno premajhen, da bi lahko povzročil kakršno koli škodo. Tisti, ki še danes enačijo metil živo srebro in etil živo srebro, in dokazano toksičnost pri določeni količini prvega pripisujejo drugemu, torej delajo tako napako, kot če bi enačili molekuli O2 in H2O, ker se v obeh pojavlja kisik.

Poleg tega, da se tiomersal v cepivih lahko pojavi kot konzervans, pa se v cepivih lahko pojavi tudi le sled tiomersala, ko je bil ta uporabljen le v proizvodnem procesu cepiva. Pomislite na temno čokolado, pri kateri piše “lahko vsebuje sledove mleka”. Pri čokoladi to pomeni, da so v istem stroju, kjer so delali mlečno čokolado, delali tudi temno čokolado. Mleka v tej čokoladi ni, lahko pa ostane sled mleka. Več o stopnjah vsebnosti tiomersala si lahko preberete na straneh Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. ((http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=78&pi=6&_6_id=889&_6_PageIndex=0&_6_groupId=-2&_6_newsCategory=IVZ+ categoric&_6_action=ShowNewsFull&pl=78-6.0))

Mala konzerva tune : tiomersal v odmerku cepiva

Konzerva tune. V njej je več živega srebra (in to v bolj toksični obliki) kot v odmerku cepiva. (Avtor slike: Island Vittles)
Konzerva tune. V njej je več živega srebra (in to v bolj toksični obliki) kot v odmerku cepiva. (Avtor slike: Island Vittles)

Dejstvo pa je, da ne glede na to, ali se etil živo srebro pojavi kot konzervans ali le kot sled, se pojavi v manjši dozi, kot se pojavi veliko nevarnejši metil živo srebro v eni konzervi tune: v enem odmerku cepiva je lahko 0,5 mikrograma tiomersala oz. 0,25 mikrograma etil živega srebra, če gre za sled, oz. od 10 do 50 mikrogramov tiomersala, torej od 5 do 25 mikrogramov živega srebra, če je tiomersal uporabljen kot konzervans. ((http://www.princetonol.com/family/columns/pedgroup55.html)) V enem gramu tune (odvisno od vrste ipd.) pa je lahko od 0,128 do 0.689 mikrograma metil živega srebra, kar pomeni, da je v 52 gramih (mali konzervi) tune od 6,6 do 35,8 mikrograma živega srebra. ((http://www.fda.gov/Food/FoodSafety/Product-SpecificInformation/Seafood/FoodbornePathogensContaminants/Methylmercury/ucm115644.htm)) Torej z eno konzervo tune pojeste več živega srebra, kot bi ga dobili z enim odmerkom cepiva, in še oblika živega srebra, ki ga dobite s tuno, je nevarnejša od oblike živega srebra v cepivu.

Umik tiomersala iz otroških cepiv

Danes vemo nekaj več o razlikah med metil in etil živim srebrom, vendar ni bilo vedno tako. Leta 1997 je ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) sestavila spisek vseh cepiv, ki je vseboval tudi informacije o tem, koliko tiomersala vsebujejo. Spisek je nastal kot del modernizacijskega akta (FDA Modernization Act -- FDAMA), v okviru katerega so med drugim primerjali tudi količino etil živega srebra, ki so mu s cepljenji izpostavljeni dojenčki v prvih šestih mesecih življenja, z dovoljeno količino metil živega srebra. Takrat namreč še niso vedeli, da se etil živo srebro ne nalaga v telesu kot metil živo srebro. Količina etil živega srebra je bila po njihovih izračunih sicer v skladu z dovoljenimi merami za metil živo srebro, ((http://www.fda.gov/BiologicsBloodVaccines/SafetyAvailability/VaccineSafety/UCM096228#guid Dovoljena mera metil živega srebra je po priporočilih Agencije za strupene snovi in register bolezni (ATSDR) 0,3 mikrograme (oz. 0,0003 miligrame) na kilogram telesne teže na dan http://www.atsdr.cdc.gov/mrls/mrllist.asp, enako je bilo leta 1999 http://www.atsdr.cdc.gov/toxprofiles/tp46.pdf (glej Appendix A, Minimal risk level worksheet, stran A-10).)) vendar pa bi nekateri majhni dojenčki lahko bili izpostavljeni prevelikemu odmerku (če bi se etil živo srebro obnašalo enako kot metil živo srebro -- da temu ni tako, pa takrat še niso vedeli). Zato sta julija 1999 Ameriška akademija za pediatrijo in Javna zdravstvena služba ZDA ((American Academy of Pediatrics in U. S. Public Health Service)) iz previdnosti predlagala odstranitev tiomersala iz otroških cepiv. ((Takrat je Andrew Wakefield v svoji ponarejeni študiji tudi že obelodanil trditev, da (kombinirana) cepiva (proti MRR) povzročajo avtizem, o čemer smo na tej strani že podrobneje pisali.)) Do marca 2001 so bila tako otroška cepiva na voljo v obliki, ki je v najslabšem primeru vsebovala le sledi tiomersala. ((Za ilustracijo si lahko ogledate tabelo o vsebnosti tiomersala v nekaterih v ZDA dostopnih cepivih: http://www.vaccinesafety.edu/thi-table.htm.))

Če bi bilo živo srebro v tiomersalu odgovorno za nastanek avtizma, bi po takem umiku pričakovali upad pojavljanja avtizma, vendar pa se to ni zgodilo in avtistične diagnoze še kar naraščajo. ((http://www.sciencebasedmedicine.org/index.php/mercury-in-vaccines-and-autism-a-failed-hypothesis/))

Enako se je zgodilo v Avstraliji, kjer so leta 2000 tiomersal odstranili iz proizvodnje vseh rutinskih otroških cepiv, razen iz proizvodnje vrste cepiva proti Hepatitisu B (cepivo torej vsebuje le sledove živega srebra), pa prav tako opažajo porast avtizma. ((http://www.mamamia.com.au/news/vaccination-myths-busted-by-science-cheat-sheet-on-immunisation/)) Več o več let trajajočih študijah v drugih državah, ki so prav tako umaknile tiomersal iz cepiv, pa niso opazile upada pojava avtizma, si lahko preberete tukaj. ((http://www.sciencebasedmedicine.org/index.php/mercury-in-vaccines-and-autism-a-failed-hypothesis/))

Pa v Sloveniji?

V otroških cepivih v Sloveniji ni tiomersala, razen sledi tiomersala v cepivu proti hepatitisu B. ((http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=78&pi=6&_6_id=889&_6_PageIndex=0&_6_groupId=-2&_6_newsCategory=IVZ+kategorija&_6_action=ShowNewsFull&pl=78-6.0)) Tiomersal se kot konzervans pojavi le v nekaterih cepivih proti gripi. ((http://chrtowsky.wordpress.com/2009/12/14/pandemska-cepiva-2-del-pandemrix/))

Kljub temu nekateri širijo zavajajoče (sled tiomersala ni enako vsebnosti tiomersala kot konzervansa, saj veste, to je tako, kot bi trdili, da je temna čokolada v resnici mlečna, ker se v njej lahko pojavi sled mleka) in mestoma celo popolnoma lažne informacije. Zdaj, ko vemo nekaj o tem, v kakšni obliki se sploh lahko pojavi živo srebro v cepivih, si torej poglejmo, kakšnih taktik se poslužujejo nasprotniki cepljenj, ki bi nas radi prepričali v svoj prav. Opozorilnih znakov, da jim ne gre verjeti, je več, naj omenim le najbolj očitne: ignoriranje znanstvenega konsenza (ki temelji na več tisoč raziskavah), poudarjanje mnenja enega samega posameznika (obe taktiki sta del zmotne logike cherry picking/obiranje češenj, ko nekdo namenoma pobere samo tiste informacije, ki podpirajo njegovo tezo, ne upošteva pa velikega dela informacij, ki nasprotujejo njegovi tezi) in napačno predstavljanje izsledkov študij. Kako pa se lahko kot laiki prepričamo, ali so informacije, ki jih beremo, verodostojne? Ena od metod, ki so nam na razpolago, je preverjanje virov.

Za primer vzemimo znanstveno izgledajoči članek  ((http://www.freezepage.com/1342175765GBPOBJPIST)) na slovenski proticepivski spletni strani. Že to, da se sklicuje na 13 do 72 (!) let stare raziskave, zanemarja pa vse novejše raziskave, je samo po sebi dovolj velik opozorilni znak, da tu nekaj smrdi. V 72-letih človeškega raziskovanja na vseh področjih življenja se je marsikaj spremenilo in marsikaj ne drži več. Če poleg tega še naključno pregledate nekaj virov, na katere se članek opira, in pri naključnem pregledu takoj naletite na zavajajoče ali napačno citiranje, pa mirno lahko podvomite v zaključke članka. Sama sem naključno pogledala tri podatke (oz. 35 člankov) in pri vseh nekaj ni bilo v redu.

Cepiva-1-in-2
Cepiva-1-in-2

1) Že takoj na začetku opazimo zamenljivost izrazov tiomersal, organske živosrebrove spojine in živo srebro. (Na sliki Zajem zaslona 1 označeno z zeleno.) Zdaj sicer vemo, da izrazi niso zamenljivi, ampak recimo, da tega podatka še nimamo, ko beremo ta članek. Oko nam pritegne citirani vir s skrb zbujajočim naslovom Clinical course of severe poisoning of thiomerosal. Članek je sicer

Informaciji o dozi in ozdravitvi.
Informaciji o dozi in ozdravitvi.

naveden kot vir za trditev o tem, kaj se dogaja z metil živim srebrom v telesu. (Na sliki Zajem zaslona 1 označeno z modro.) Ko pa ga preverimo na PubMed, v izvlečku presenečeno preberemo ne le, da je šlo v poročanem primeru zastrupitve za večjo količino tiomersala, kot jo boste kdajkoli našli v cepivu, ampak tudi, da si je bolnik popolnoma opomogel. Dve pomembni informaciji, ki ju ne bi smeli spregledati.

2) Pri najstarejši, 72-let stari raziskavi, ki naj bi pokazala, da je tiomersal 4- do 5,7-krat bolj toksičen za človeške kot za bakterijske celice (rdeče oznake pri Zajemu zaslona 1), pa presenečeno ugotovite, da gre za primer napačnega citiranja, ki izhaja iz nerazumevanja prebranega besedila. Težavica s celotno študijo je sicer, da

imata toksičen za človeške in toksičen za bakterijske celice različna pomena. Človeške celice, o katerih specifično govori, so levkociti, in medtem ko toksičnost za bakterijske celice, konkretno za stafilokoke, pomeni smrt teh celic, pa pri levkocitih toksičnost pomeni samo inhibicijo, oviranje njihovega delovanja, ki lahko, lahko pa tudi ne pomeni celične smrti. Ampak pustimo verodostojnost in koristnost samih informacij študije ob strani in si poglejmo citirano informacijo.

Manjkajoča vejica in tabela, iz katere je jasno razvidno, da gre za tri različne sestavine.
Manjkajoča vejica in tabela, iz katere je jasno razvidno, da gre za tri različne sestavine.

Ko preverite informacijo v izvirnem članku, se podatek o 5,7-kratnosti res pojavi v zvezi s tiomersalom (pod imenom Merthiolate), medtem ko se številka 4 nanaša na fenol (kemijska formula fenola je C6H5OH, opazili boste, da vmes ni ključnega elementa, Hg), ki s tiomersalom nima veze. Je pa res, da se v članku pojavi stavek: "Salle and his coworkers demonstrated that iodine (Lugol's solution) was the best of 9 germicides tested, while phenol merthiolate and mercurochrome were found to be the poorest." (Dobesedni prevod: "Salle in njegovi sodelavci so pokazali, da je bil jod (Lugolova raztopina) najboljši od devetih testiranih germicidov, medtem ko so bili fenol tiomersal in merbromin spoznani za najslabše.")

Samo ena težavica je pri tem stavku: ne gre za “phenol merthiolate” ali “fenol tiomersal”, ampak za “fenol, tiomersal in merbromin”, v stavku namreč preprosto manjka vejica, kar potrjuje tudi pogled na tabelo spodaj na isti strani. Taka napaka kaže tako na nerazumevanje angleščine kot vsebine citiranega članka.

Uvodni stavek pred razpredelnico.
Uvodni stavek pred razpredelnico.

3) Tretji naključni podatek, pravilnost katerega sem preverila, pa se nahaja v razpredelnici, kjer je na levi strani napisan stranski pojav cepljenja proti hepatitisu B, pri čemer naj bi stranski pojav bil posledica vsebnosti tiomersala, na desni pa referenca, torej članek, v katerem je bila vzročna posledica med cepljenjem in stranskim pojavom poročana. Avtizem se pojavi enkrat v razpredelnici. Ni čisto jasno, v katerem od referenčnih člankov naj bi se pisalo o povezavi med cepljenjem proti HepB-ju in avtizmom. Avtor, ki stoji naravnost nasproti avtizma, Creange (s sodelavci) je pisal o Guillain-Barréjev sindromu, tako da pozicija stranskega učinka in pozicija referenčnega članka v razpredelnici očitno nista povezani.

Avtizem v razpredelnici.
Avtizem v razpredelnici.

Nato sem pregledala ostalih 32 naštetih člankov, vsaj v enem od njih naj bi se pojavil avtizem kot stranski učinek cepiva proti hepatitisu B. Vendar pregled drugih citiranih avtorjev v odgovarjajočem okvirčku ni vrgel ven niti enega članka, ki naj bi govoril o avtizmu kot posledici ali vsaj kot o soslednem dogodku po cepljenju proti HepB! Naj ponovim: med 33-imi članki, ki so navedeni kot referenčni in med katerimi naj bi se skrival vsaj en, ki naj bi poročal o avtizmu kot stranskem učinku cepljenja proti hepatitisu B, ni niti enega, v katerem bi to pisalo. Vseh 33 člankov je dostopnih na PubMed, tako da jih lahko sami preverite (klik na Publication Types, MeSH Terms, Substances vam bo odprl tudi spisek ključnih besed za posamezen članek, kar pride prav predvsem pri tistih člankih, ki niso dostopni niti v celoti niti v obliki povzetka). Za lažji pregled so tule linki do omenjenih člankov: Albitar et al. 1997, Baglivo et al. 1996, Berkman et al. 1997, Biacabe et al. 1997, Bonfils et al. 1996, Brezin et al. 1993, Creange et al. 1999, Devin et al. 1996 ((Pa še študija istega avtorja na isto temo eno leto kasneje: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9082411.)), Diego Nunez  ((V resnici Núñez.)) et al. 1999, Fong et al. 1996, Ganry et al. 1992, Gout et al. 1998, Halsey et al. 1999, Herroelen et al. 1991, Kaplanski et al. 1995, Mahassin et al. 1993, Maillefert et al. 1997, Manna et al. 1996, Maraudon  ((V resnici Marsaudon, tako navedeno tudi pod viri, samo v razpredelnici je narobe.)) et al. 1996, Nadler et al. 1993, Orlando et al. 1997, Pirmohamed et al. 1997, Renard et al. 1990, Reutens et al. 1990, Senejoux et al. 1996, Shaw et al. 1988, Son  ((V resnici Song, tako navedeno tudi pod viri, samo v razpredelnici je narobe.)) et al. 1997, Soubeyrand et al. 2000, Tartaglino et al. 1995, Tosti et al. 1999, Tourbah et al. 1999, Trevisiani et al. 1993 in Waisbren  ((Celoten članek je dostopen tule: http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:http://www.waisbrenclinic.com/sword.doc)) 1997.

Zaključek Tostijevega članka.
Zaključek Tostijevega članka.

Hudič je v detajlih. Med omenjenimi 33 referenčnimi članki, ki naj bi izkazovali zvezo med stranskim učinkom in cepivom, je tudi tale: Tosti ME, et al. 1999. Multiple sclerosis and vaccination against hepatitis B: analysis of risk benefit profile. Ital J Gastroenterol Hepatol 31(5):388-91. Tostijev članek naj bi, glede na to, da je v razpredelnici podan kot referenca za trditev, da cepiva povzročajo multiplo sklerozo (pri čemer, kot sem že rekla, se mora bralec do tega dokopati sam, saj iz razpredelnice ni jasno, kateri avtor naj bi se nanašal na kateri stranski učinek), dokazoval vzročno povezavo med multiplo sklerozo in cepivom proti hepatitisu B. Ampak v resnici ni tako preprosto. Avtorji članka so se lotili ocene tveganja za nastanek multiple skleroze po cepljenju proti hepatitisu B in prišli do takega zaključka:

On the basis of these data, our opinion is that the hepatitis B vaccination strategy presently adopted in Italy for newborns, teen-agers and high risk groups should not be modified.

(Dobesedni prevod: "Na podlagi teh podatkov je naše mnenje, da strategija cepljenja, ki je trenutno v uporabi v Italiji za novorojenčke, najstnike in visokoogrožene skupine, ne bi smela biti spremenjena.")

Povzemimo

a) Cepiva sicer lahko vsebujejo živo srebro v obliki konzervansa ali sledi konzervansa tiomersala, vendar ga cepiva za otroške bolezni v Sloveniji ne vsebujejo, z izjemo sledi tiomersala v cepivu proti hepatitisu B.

b) Oblike živega srebra niso zamenljive med sabo. Kar velja za eno, ne velja nujno tudi za drugo. Enačiti Hg v organski spojini metil živo srebro s tistim v organski spojini etil živo srebro je podobno, kot bi enačil kisik v zraku, ki ga dihamo, s kisikom v vodi.

c) Podatek o dozi katere koli snovi je izredno pomemben. Tudi voda je lahko toksična za človeško telo, če predoziramo z njo, če je torej popijemo preveč.

č) Po previdnostnem umiku živega srebra v obliki tiomersala iz otroških cepiv se pojavnost avtizma ni zmanjšala, ampak še narašča.

d) Članku, pri katerem se po naključnem pregledu virov takoj pokaže, da temelji na nenatančnem podajanju informacij, ne gre zaupati.

Priporočamo še:

Avtor naslovne slike: p.Gordon