Okrogla miza o argumentih za cepljenje in proti njemu -- poročilo s terena

Okrogla miza - cepljenje za in proti

V sredo, 16. 5. 2012, je v okviru tedna mladih v Mestni knjižnici Kranj potekala (oglaševano) okrogla miza o argumentih za cepljenje in proti njemu.

Argumenti nasprotnikov cepljenja so nam skeptikom sicer izjemno dolgočasni, saj je bilo nanje že večkrat odgovorjeno. Delovanje imunskega sistema poznamo; statistike so (če si ne zatiskamo oči) vedno v prid cepljenju; stroka pa je enotna: cepljenje je kul! Če se le hitro dotaknemo dejstva, da so bolezni v stoletjih pred nami pobile več ljudi kot vse vojne, nasilje in naravne nesreče skupaj, najverjetneje so bile krive za izginotje ali vsaj zdesetkanje celotnih civilizacij (Inki, Maji), ((http://www.pbs.org/gunsgermssteel/variables/smallpox.html)) ((https://ritdml.rit.edu/bitstream/handle/1850/4534/HYonYiAbstract2006.pdf?sequence=19)) da ne govorimo o psihičnem in fizičnem trpljenju, pa seveda tudi trpljenju gospodarstva, je jasno, da cepljenje lahko postavimo ob bok največjim zmagam v znanstveni medicini, kot so naprimer antibiotiki ali stroga higiena v zdravstvu.

Vseeno pa je debata o tem zelo aktualna, saj se je oblikovalo nekaj skupin, ki širijo dvomljive oziroma napačne informacije o nevarnosti cepljenja. Te skupine so izjemno glasne, tako da ustvarjajo vtis, da sta svetovno mnenje oziroma celo znanost o cepljenju razdeljena. Tako se širijo določene neresnične ali delno resnične trditve, o nekaterih ste si na naših straneh že lahko prebrali, ((http://skeptik.si/2012/03/23/o-cepljenju-in-druzinskem-zakoniku/http://skeptik.si/2012/03/23/1-mit-o-cepljenju-cepiva-povzrocajo-avtizem/http://skeptik.si/2012/03/10/o-crnih-kozah-in-zgodovini-cepljenja/http://skeptik.si/2010/08/24/jennifer-lopez-v-boju-proti-anti-cepivcem/)) nekaj jih bomo omenili tukaj, še več pa si jih boste lahko prebrali v prihodnjih člankih.

Pa sva se, kljub dolgočasnosti teme, v sredo skeptika Alan in Rok udeležila oglaševano okrogle mize o cepljenju. Zaradi naslova dogodka sva namreč pričakovala, da bo med nastopajočimi več gostov z različnimi mnenji, a kmalu se je izkazalo, da gre za enostransko predavanje. Organizatorke so hitro opravičile izostanek “ostalih strani” in predavanje se je začelo. Ali je bil dogodek res organiziran kot okrogla miza ali pa je bil že od začetka načrtovan kot predavanje, naj presodi bralec sam.

Predavatelj je v uvodnem delu poudaril, da se bo pri predavanju osredotočal predvsem na pravno-etični vidik, saj naj strokovnega dela ne bi dovolj poznal. Kljub temu smo poslušali pretežno strokovne razlage sestave in delovanja cepiv, bolezni, stranskih učinkov in statističnih analiz. Po dobri uri predavanja, polnega zmotnih logik, argumentov, ki so bili že večkrat zavrnjeni, in splošnega strašenja (podrobnosti bodo predstavljene v nadaljevanju poročila) je prišla na vrsto publika.

Prvi se je oglasil verjetno najstarejši obiskovalec dogodka in povedal, da je bil zdravnik od petdesetega leta prejšnjega stoletja dalje in da je šlo skozi njegove ordinacije več tisoč otrok. Za vsako bolezen, za katero se danes cepimo, je povedal, kakšni so bili bolniki in kako polne so bile bolnišnice v času pred cepljenjem. Potrdil je, da je res velik del reševanja življenj zaradi omenjenih otroških bolezni prispevala boljša higiena, prehrana, antibiotiki idr., a da so grafi predavatelja zavajajoči, saj ne prikazujejo paraliziranih, oslepelih, pohabljenih bolnikov in trpljenja, ki ga povzročijo bolezni, ((http://skeptik.si/2012/03/10/o-crnih-kozah-in-zgodovini-cepljenja/)) za katere obstajajo cepiva. Ker je gospod po nekaj neuspelih poizkusih dialoga s predavateljem naletel le na nepripravljenost slednjega, da mu prisluhne, je zapustil predavanje.

Ostali smo še nekaj časa poskušali ugotoviti, kako si predavatelj predstavlja svet brez cepljenja, zakaj misli, da stroka vendarle podpira cepljenje, in kakšna naj bi bila družba brez kakršnih koli dogovorov, vendar smo večinoma naleteli na izmikanje konkretnim odgovorom oziroma preusmerjanje debate. Tako smo zašli s tematike celo tako daleč, da smo izvedeli, da je predavatelj HIV-zanikovalec (ljudje, ki zanikajo, da je HIV povzročitelj AIDS-a ((http://en.wikipedia.org/wiki/AIDS_denialism))), da meni, da bi morali spoštovati prepričanja Jehovih prič, ki nasprotujejo cepljenju in transfuziji krvi, in da nam vse skupaj po njegovem prepričanju vsiljujejo neki neimenovani ljudje iz ozadja. Predavanje se je po nekaj nesoglasjih tako v publiki kot med predavateljem in publiko zaključilo in skeptika sva odšla domov.

Ker je na tako enostransko srečanje praktično nemogoče priti popolnoma pripravljen, saj napačni argumenti kar dežujejo, pripravljamo plonklistek nekaj najbolj očitnih napak s predavanja za tiste, ki se bodo še kdaj srečali s predavanji društva SVOOD ali z drugim, podobno enostranskim sogovornikom. O argumentih, ki smo jih morebiti pozabili omeniti, pa bomo zagotovo govorili tudi v prihodnjih prispevkih.

1. Bolezni, proti katerim cepimo, niso nevarne; velik upad smrtnosti zaradi bolezni je opaziti že pred rednim cepljenjem Večina bolezni je bila res bolj usodnih v času, ko v bolnišnicah še ni bilo tako stroge higiene, antibiotikov in ostale nege. A čeprav je smrtnost zaradi teh bolezni močno zmanjšana zaradi splošnega napredka medicine, za telo še vedno predstavljajo veliko obremenitev in v primerih s komplikacijami povzročajo paralize, oslepitve, deformiranosti in druge zaplete, občasno tudi smrt. Nenazadnje pa nepredvidene epidemije in pandemije povzročajo ogromno škode tako zdravstvu kot gospodarstvu. Tako da so grafi, ki prikazujejo le smrtne žrtve, zavajajoči.

2. Cepiva imajo stranske učinke, njihovih dolgoročnih vplivov pa ne poznamo Cepiva so pravzaprav izjemno varna, stranski učinki so izjemno blagi, njihove dolgoročne vplive pa spremljamo že desetletja. Večino stranskih učinkov je kratkotrajnih, milih in redkih, kot so na primer povišana telesna temperatura ali boleča roka. Resnejši zapleti so izjemno redki in se jih večinoma lahko zmanjša že s tem, da se ne cepi ljudi, ki so na stranske učinke bolj dovzetni (nekateri kronični bolniki, ljudje, ki so alergični na beljakovine, uporabljene v cepivih ipd). Zaradi vzpostavitve čredne imunosti ob veliki precepljenosti populacije pa so tako tudi ti necepljeni varni pred okužbami. ((http://www.cdc.gov/vaccines/vac-gen/side-effects.htm))

3. Bolezni, proti katerim cepimo, skoraj ni več Tako je v zahodnem svetu, kjer je za enkrat k sreči večji del populacije cepljen. V državah v razvoju te bolezni povzročajo ogromno trpljenja in stroškov. Tudi v zahodnem svetu, tam, kjer je precepljenost populacije padla, se že pojavljajo izbruhi teh bolezni. ((http://www.cbc.ca/news/canada/montreal/story/2011/10/27/mtl-measlesoutbreak.html)) ((http://www.euro.who.int/en/what-we-publish/information-for-the-media/sections/latest-press-releases/measles-outbreaks-spread-across-europe-european-immunization-week-offers-chance-to-promote-immunization))

4. Naj se cepi, kdor se hoče Bistvo cepljenja je dobra precepljenost populacije. Z njo pridobimo čredno imunost, kar pomeni, da se bolezen ne more več uspešno širiti in »ugasne«. V današnjem globalnem svetu je to še kako pomembno. V območjih, kjer ni obveznega cepljenja in kjer razne organizacije širijo laži, kako strašna so cepiva, se pojavljajo otoki s slabo precepljenostjo in tam hitro pride do izbruhov bolezni. Dobra precepljenost populacije pomeni varnost in imunost vseh, tudi tistih, ki zaradi upravičenih razlogov ne morejo biti cepljeni. Na grafu vidimo, da je v zadnjih 10-ih letih smrtnost zaradi ošpic pri otrocih do 5-ega leta padla s 477.000 na 114.000, za kar pa se je treba zahvaliti obsežnim kampanjam zdravstvenih ustanov, da se proti bolezni cepi ves svet.

5. Cepiva niso 100 % varna Res je. Na svetu ni niti ene stvari stvari, ki bi bila 100 % varna. Zaradi pitja povsem neoporečne vode vsako leto umre nekaj ljudi. Ker smo ljudje na določenih področjih neracionalni pri odločitvah, kaj je varno in kaj ne, nam tukaj na pomoč priskočijo številke:

Pri tem je treba poudariti, da VAERS nabira izključno podatke o stranskih učinkih, ki so se zgodili v času cepljenja, in jih ne zanima, kako in zakaj je do smrti (ali kakega stranskega učinka) prišlo. Če je torej nekdo dan po cepljenju umrl, je prišel na VAERS-ov seznam, ne glede na to, ali je bila smrt povezana s cepljenjem ali ne. Neposredno povezana smrti zaradi cepljenja proti H1N1 zaenkrat ni zabeležena. A dobra praksa v znanosti je, da se zabeleži vse. Tako VAERS, CDC, FDA, EMA, WHO in druge organizacije intenzivno beležijo vse primere in ob kakršnih koli odstopanjih hitro preverijo, kaj se dogaja. Zaključek: da, cepiva niso 100 % varna. So pa od nekaj sto do več milijonkrat bolj varna od morebitne bolezni. V primeru H1N1 lahko kljub temu, da se je bolezen izkazala za manj nevarno, kot bi lahko pričakovali, cepiva proti njej pa so bila na zelo slabem glasu, iz številk razberemo, da so naši strahovi v zvezi s cepljenjem povsem neosnovani. Cepiva v prejšnjem stoletju so bila veliko bolj nevarna kot danes, pa so se ljudje vseeno brez obotavljanja cepili, saj so vedeli, kako krute so lahko bolezni. Današnja moderna cepiva so v primerjavi s tistimi z začetka uvajanja cepljenja neprimerno bolj varna in prestajajo veliko bolj stroge in zanesljive protokole za sprostitev na trg. ((http://www.drwalt.com/blog/?p=1071))

6. V primeru izbruha bolezni zboli več cepljenih ljudi kot necepljenih Trditev sicer drži, če se človek kreativno poslužuje razlaganja statistike. Več o takih praksah si lahko preberete v knjižici How to lie with statistics.

Cepiva so učinkovita od 85 % do 99 %, velik del populacije pa je v zahodnem svetu po navadi cepljen. Za lažjo predstavo si poglejmo praktičen primer:

V populaciji 1000 ljudi imamo 5 ljudi, ki niso bili cepljeni proti ošpicam. Cepivo za ošpice je lahko učinkovitejše od 99 %. ((http://www.quackwatch.org/03HealthPromotion/immu/immu/immu02.html)) Če vse osebke izpostavimo ošpicam, bo vseh 5 necepljenih zbolelo za ošpicami, med 995 cepljenimi pa jih bo zbolelo 10. Zavajajoči razlagalec statistike nam te podatke lahko prikrije in predstavi, da je bilo v izbruhu ošpic od obolelih 67 % cepljenih a le 33 % necepljenih. Dejstvo pa je, da je zbolelo 100 % necepljenih in le 1 % cepljenih.

7. Tiomersal, živo srebro V cepivih ni in tudi nikoli ni bilo živega srebra kot samostojne kovine, ampak je živosrebrov atom vezan v antiseptik tiomersal. Zaradi pritiska nekaterih skupin, ki so napačno menile, da tiomersal povzroča avtizem, čeprav to ni bilo nikoli potrjeno, je bil leta 1999 tiomersal v ZDA, EU in mnogih drugih državah preventivno umaknjen iz cepiv in ga danes najdemo le še v državah tretjega sveta. Šlo je za umik “za vsak slučaj”. Številke diagnoz avtizma pa po umiku tiomersala niso prav nič padle, ampak so naprej naraščale kot pričakovano. Vsebnost tiomersala je bila sicer izjemno nizka in pod vsako vrednostjo toksičnosti in tiomersal je služil kot odličen in poceni antiseptik. ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15691220))

8. Cepiva vsebujejo formaldehid Formaldehid je sicer res deklariran kot strup. A povprečen človek ima v krvi ves čas okoli 2.5 mikrograma formaldehida na mililiter krvi. Formaldehid je pomemben člen pri kopiranju DNA in sintezi aminokislin. V cepivih vsebovane količine formaldehida so daleč pod vrednostmi, ki bi kakorkoli lahko imele škodljive posledice za organizem. Tudi do 600-krat večje doze formaldehida, kot ga vsebujejo cepiva, so bile testirane na živalih, ne da bi se pokazali kakršni koli stranski učinki. ((http://www.chop.edu/service/vaccine-education-center/hot-topics/formaldehyde.html))

9. Farmacevti samo hočejo denar Verjetno res. Ampak zdravstvene zavarovalnice tudi. In veliko ceneje za njih je, če je populacija dobro zaščitena, saj se zavedajo, koliko bi jih stale bolnišnice, polne bolnikov zaradi kakšne epidemije oslovskega kašlja ali mumpsa. Pravzaprav bi tudi farmacevtom padla žlica v med, če bi lahko namesto poceni cepiv prodajali draga zdravila za zniževanje vročine, protivnetna, protibolečinska zdravila, da ne govorimo o vozičkih za paralizirane ipd. Cepiva so kaplja v morje dobička, ki ga žanje farmacevtska industrija. Kot pa je zaslediti, farmacevtska podjetja celo opuščajo to področje, saj s prodajo ne pokrijejo niti stroškov izdelave cepiv. ((http://content.healthaffairs.org/content/24/3/622.full))

Seznam »dejstev«, ki jih je predstavil predavatelj, je seveda veliko daljši in o njih ste lahko ((http://skeptik.si/2012/03/23/1-mit-o-cepljenju-cepiva-povzrocajo-avtizem/http://skeptik.si/2012/03/10/o-crnih-kozah-in-zgodovini-cepljenja/)) ali pa še boste prebrali na naših straneh.

 

Avtor naslovne slike: Miha Horvat, Klub študentov Kranj