Kaj je placebo učinek

Placebo

placébo  -a m (ẹ̑) farm. zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot kako pravo zdravilo, navidezno zdravilo ((http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=placebo&hs=1)) Milijoni ljudi po vsem svetu si zdravstvene težave vsako leto lajšajo s pomočjo alternativne oz. komplementarne medicine. Naj gre za homeopatijo, akupunkturo, akupresuro, ajurvedo, kiropraktiko, bioenergetiko, aromaterapijo ali  refleksologijo, množice zadovoljnih uporabnikov prisegajo na učinkovitost alternativnih načinov zdravljenja.

Kako torej, da sodobna medicina prav te načine zdravljenja še vedno tako trmasto zavrača? Da bi razumeli negativni odnos večine zdravnikov do alternativne medicine, moramo razumeti pojav, imenovan placebo učinek.

Placebo (latinsko za: ugajal bom) je kakršnakoli vrsta terapije, za katero pacient verjame, da deluje, čeprav je v resnici povsem neučinkovita. Izkaže se namreč, da je lahko že to, da pacient pričakuje izboljšanje, dovolj, da se njegovo zdravstveno stanje tudi dejansko izboljša. Naj gre za tablete brez zdravilnih učinkovin, injekcije neučinkovite fiziološke raztopine ali pa celo lažne operacije – če bolnik verjame, da je prejel učinkovito zdravljenje, potem lahko tudi dejansko pride do ozdravitve. Temu pravimo placebo učinek.

Poglejmo si hipotetičen primer. Dovolj veliko število ljudi, ki bolehajo za določeno boleznijo, razdelimo v dve enako veliki skupini: skupino A in skupino B. Medtem ko skupine A sploh ne zdravimo, damo skupini B tablete brez kakršnekoli zdravilne učinkovine, a jim povemo, da so prejeli zelo močno zdravilo in bodo v nekaj dneh zdravi. Skupina B je torej prejela placebo.

Ker nobena od skupin ni prejela nobenega pravega zdravljenja, bi pričakovali, da bomo v obeh skupinah videli isto stopnjo izboljšanja zdravja. A ko po določenem času primerjamo skupini, opazimo, da je pri skupini B izboljšanje dosti večje kot pri skupini A.Vidimo torej, da je že to, da so bolniki v skupini B zgolj verjeli, da so dobili zdravilo, v tej skupini povzročilo bistveno večje izboljšanje.

Čeprav se o dejanski objektivno merljivi učinkovitosti placebo učinka še razpravlja ((http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140673609617062)) ((http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD003974.pub3/abstract)) ((http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jclp.20352/abstract)) in je zanj dovzeten le določen odstotek ljudi, ni nobenega dvoma, da ima pomemben vpliv na rezultate kliničnih študij, ki preizkušajo učinkovitost novih zdravil in terapij.

Muhave lastnosti placebo učinka

Kot da že sam obstoj placebo učinka še ni dovolj nenavaden, ima ta še mnoge zanimive in nepričakovane lastnosti. Ugotovili so na primer, da je učinek tablet deloma odvisen tudi od njihove barve. Rdeče, rumene in oranžne tablete imajo bolj stimulativen učinek, medtem ko modre in zelene delujejo pomirjujoče. ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2359128/?tool=pmcentrez)) Cena placeba prav tako vpliva na njegovo učinkovitost: če testiranci mislijo, da so prejeli zelo drago zdravilo, bodo tudi poročali o večjem učinku. ((http://duke.edu/~dandan/Papers/JAMA_Placebo.pdf)) Če mislijo, da so prejeli zdravilo znane blagovne znamke, je učinek prav tako večji. ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1505530/pdf/bmjcred00658-0018.pdf)) Tudi količina je pomembna: več placeba, kot testiranec misli, da je prejel, večji bo učinek. ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17146324)) Placebo injekcije in akupunktura delujejo bolje od tablet, ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1370970/?tool=pmcentrez)) ključna pa je tudi zavzetost in prijaznost terapevta. ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19661195))

Kako torej vemo, katero zdravilo res deluje in kdaj gre le za učinek placeba?

Kot smo videli, lahko tudi sicer povsem neuporabna stvar, kot je na primer tableta brez kakršnekoli zdravilne učinkovine, bolniku pomaga, dokler je ta prepričan, da gre za pravo zdravilo. Kako lahko torej ločimo pravo zdravilo od tistega, pri katerem gre zgolj za moč placebo učinka? Vse, kar potrebujemo, je preprost preizkus, ki ga spet ponazorimo s hipotetičnim primerom:

Ponovno bolnike razdelimo v dve skupini. Tokrat skupina A prejme zdravilo, katerega učinkovitost testiramo, skupina B pa dobi placebo, a je prepričana, da je dobila pravo zdravilo.

Če je naše zdravilo učinkovito, bi moralo v skupini A priti do večjega izboljšanja kot v skupini B.

Če pa bo stanje v obeh skupinah enako, lahko vse izboljšanje v skupini A pripišemo placebo učinku in zaključimo, da naše zdravilo nima prave učinkovitosti.

Danes mora vsako novo zdravilo najprej s takšnimi preizkusi dokazati, da je bolj učinkovito od placeba, šele nato se mu lahko prizna zdravilno vrednost.

Izvedena je bila tudi množica poskusov, pri katerih so primerjali placebo in različne alternativne načine zdravljenja. In rezultati? Večinoma se alternativna medicina ne izkaže za nič bolj učinkovito od placeba. Primeri alternativnih terapij, ki niso pokazale nobene prave učinkovitosti, so homeopatija, ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1874503/?tool=pmcentrez)) ((http://www.mayoclinicproceedings.com/content/82/1/69)) akupunktura, ((http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-2796.2005.01584.x/abstract?systemMessage=Wiley+Online+Library+will+be+unavailable+17+Dec+from+10-13+GMT+for+IT+maintenance)) ((http://www.dieutridau.com/thongtin/detai/acupuncture-does-it.pdf)) refleksologija, ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19740047)) ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18489444)) bioresonanca, ((http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9066509)) ((http://www.jiaci.org/issues/vol15issue02/1.pdf)) magnetna terapija, ((http://www.cmaj.ca/content/177/7/736.full)) Bachovo cvetno zdravljenje, ((http://www.cmaj.ca/content/177/7/736.full)) kraniosakralna terapija, ((http://chspr.ubc.ca/files/publications/1999/bco99-01J_cranio.pdf)) kelacijska terapija, ki ni namenjena zdravljenju zastrupitve s težkimi kovinami ((http://www.cancer.org/Treatment/TreatmentsandSideEffects/ComplementaryandAlternativeMedicine/PharmacologicalandBiologicalTreatment/chelation-therapy)) in druge. Čeprav je nekatere vrste terapije težko testirati na prej opisani način in čeprav za mnoge alternativne terapije še ne obstaja zadostno število kvalitetnih raziskav, je trend precej jasen.

Ko to razumemo, postane jasno, zakaj večina zdravnikov alternativne medicine ne jemlje resno in jo zavrača. Če je zmotno prepričanje pacienta edino, kar loči homeopatski pripravek od vode, potem homeopatija v medicini pač nima česa iskati. In enako velja za vsako terapijo, katere učinke lahko v celoti pripišemo placebo učinku.

Za bolj poglobljeno razlago in razpravo o etičnih vidikih uporabe placeba priporočam predavanje dr. Sama Krefta: Placebo – priložnost ali prevara?

Avtor naslovne slike: pasukaru76