Zgodba ni dokaz

Zgodba

Zgodbe so eden najpogostejših zmotnih elementov pri argumentiranju. Zagovornik neke trditve bo pogosto podpiral svojo trditev z zgodbo o svoji ali sosedovi izkušnji. Poglejmo si nekaj primerov takšnih zgodb, ki so nam gotovo že poznane:

  • Homeopatija deluje, vzel sem homeopatsko tableto in čez 4 ure nisem imel več glavobola.
  • Vsak dan pijem vodo iz informiranega kozarca in že pol leta nisem bil prehlajen. Ti kozarci so neverjetni.
  • Moj sosed je molil in naslednji dan dobil povišico v službi, vidiš, da molitev deluje.

Nezanesljivo Zgodbe so zelo nezanesljive, saj se pri njih zanašamo le na spomin in pravilno poročanje avtorja trditve. Ljudje smo zmotljivi, pomešamo dogodke, pozabimo in smo na splošno nezanesljiva priča.

Zmotno Pri teh zgodbah gre skoraj vedno za zmotno logiko "post hoc ergo propter hoc" (po tem, zato zaradi tega), kjer je potegnjena napačna vzročna povezava med dogodkom, ki je sledil drugemu dogodku. Če dogodek Y sledi dogodku X, še ne pomeni, da je dogodek X povzročil dogodek Y.

Selektivno Ljudje si radi zapomnimo zadetke in pozabimo na zgrešitke. V drugih besedah, pri zgodbah gre pogosto za to, da si je oseba zapomnila, ko je neko zdravilo (navidezno) delovalo, a je pozabila ali pa ignorirala vse ostale dogodke, ko zdravilo ni pomagalo.

Ne upošteva drugih spremenljivk Problem pri teh zgodbah je vedno osredotočenje le na ključne dele zgodbe in zanemarjanje ostalih spremenljivk. Če vam bo nekdo povedal, da je vzel homeopatsko zdravilo, čez 5 ur pa se je počutil bolje, ne bo upošteval ostalih mogočih razlogov za olajšanje bolečin. Morda je pomagala voda, ki jo je pil v tem času, morda pojedeno jabolko, morda pa bi bolečina minila sama od sebe.

Radi imamo zgodbe Ljudje radi poslušamo zgodbe in zato si jih tudi hitro zapomnimo in povemo naprej, a žal dobra zgodba še ne pomeni dobrega dokaza.

Kako potem vemo, kaj zares deluje? Pravilni testi − klinični testi − so izvedeni v kontroliranih pogojih z naključno izbranimi ljudmi, placebo kontrolo in z dvojno slepo metodo (tisti, ki dajejo zdravila pacientom, ne vedo, kaj jim dajejo, tako da ne vplivajo na rezultate testov).

Pri poslušanju takih zgodb moramo biti zelo skeptični, kritično pregledati trditve in jim ne kar verjeti na prvi pogled.

V zaključek pa še primeren citat, ki ga pripisujejo Franku Kotsonisu:

[quotes]Množina besede 'zgodba' niso 'podatki'.[/quotes]

Avtor naslovne slike: nicola.albertini