Kaj je psevdoznanost in kako jo prepoznamo?

Psevdoznanost

Psevdoznanost je metodologija, ki je navidez znanstvena ali pa se sliši znanstveno, a ne upošteva znanstvene motode in je pogosto podprta s slabimi dokazi. Nekateri primeri psevdoznanosti so:

  • homeopatija
  • akupunktura
  • inteligentni načrt
  • kreacionizem

Oglejmo si 15 vprašanj, s katerimi lahko hitro ugotovimo, ali gre pri določeni metodologiji dejansko za psevdoznanost:

1. Ali trditev kvalificira za teorijo? Teorija mora zadostiti štirim lastnostim:

1) Teorija mora biti podprta s poskusi in dokazi iz različnih virov, ne le enega. Anekdote in sosedove zgodbe ne štejejo. 2) Teorija mora biti dovolj specifična, da jo lahko testiramo kot neresnično. Če takega testiranja trditev ne omogoča, ne more kvalificirati kot teorija. Če je testiranje omogočeno, je treba testiranje večkrat ponoviti. Testiranje morajo izvesti tudi zunanji raziskovalci. 3) Teorija mora imeti specifične napovedi, ki jih lahko testiramo in ki še niso bile opazovane. 4) Teorija mora biti dinamična in se mora spremeniti v skladu z novimi dokazi in opazovanji. Če vzamemo za primer neteorije homeopatijo, vidimo, da se od svojega nastanka v 19. stoletju ni spremenila čisto nič.

2. Ali trditev temelji na "starodavni modrosti"? To je klasična trditev, ki temelji na logiki, da če je neka stvar stara in so vanjo verjeli že stari Kitajci, je zato kredibilna. Pravzaprav je veliko veljavnih teorij novih, saj so s povečanjem znanja nadomestile stare teorije. V osnovi ima trditev, ki je podprta z novejšimi dokazi, boljše znanstvene temelje.

3. Ali je bila trditev najprej oznanjena skozi medije ali skozi znanstvene kanale? Prave raziskave gredo najprej skozi nepristranski proces, imenovan "peer review", kateremu sledijo publikacije v znanstvenih revijah. Če je trditev prvič oznanjena skozi medije, običajno obstaja razlog, zakaj trditev ni bila dana v testiranje ostalim znanstvenikom.

4. Ali trditev temelji na ohlapno uporabljenih znanstvenih izrazih in z njimi povezanih nedokazanih oblikah? Ohlapna uporaba znanstvenih izrazov je ena najpogostejših potez psevdoznanosti. Najbolj izrabljan izraz je energija, ki ima zraven dosti stalnih pridevnikov, npr.: življenjska, negativna, transdimenzionalna energija. Primeri nedokazanih oblik energije pa so denimo izrazi kot: aura, moč misli, čakre ipd. Ti izrazi so čisto brez pomena v kakršnem koli znanstvenem pogledu.

5. Ali zagovorniki trditev pravijo, da njihove trditve zatirajo vlada in druge avtoritete? Tukaj gre običajno za izgovor, da znanstveniki ne jemljejo njihovih trditev resno, znanstvene revije nočejo objaviti njihovih člankov ali pa njihovo "čarobno" zdravilo ni odobreno. V takih primerih pogosto slišimo, da gre za teorijo zarote medicinskih inštitucij, ki hočejo zatreti zdravilo, ker je v interesu medicinske industrije, da ostanemo bolni. V resnici bi lahko zdravnik ali farmacevtsko podjetje, ki bi razvilo novo zdravilo, zelo obogatelo in nikakor ne bi zatrlo samega sebe.

6. Ali trditev zveni za lase privlečeno ali predobro, da bi bilo res? Če je nekaj slišati predobro, da bi bilo res, potem verjetno ni resnično. Nenavadne trditve zahtevajo izredno dobre dokaze. Ali trditev sovpada z znanjem o delovanju sveta? Kako pogosto  se trditve, ki popolnoma obrnejo delovanje sveta, izkažejo za resnične? Do takih trditev moramo biti zelo skeptični in zahtevati tako dobre dokaze, kakor je trditev sama nenavadna.

7. Ali trditev podpira sumljiv način trženja? Kadar v trženjskem materialu najdemo naslednje elemente, moramo biti še posebej sumničavi: slike ljudi v belih haljah, podpora znanih osebnosti, pričevanje in anekdote kogar koli, populistično omenjanje kakršnih koli certifikatov, razvojnih ustanov in fakultet (denimo pretirano poudarjanje, da je neko tehnologija razvila Nasa ipd.).

8. Ali trditev prestane occamovo britev? Ali obstaja bolj preprosta in naravna razlaga za trditev, ki ne potrebuje nadnaravnih elementov? Lahko gledališki čarovnik ponovi nastop, ki ga izvaja "jasnovidec"? Zakon velikih številk pravi, da se nam vsem dogodek, ki ima verjetnost 1:1.000.000, običajno zgodi enkrat na mesec. Po occamovi britvi je od mogočih razlag običajno pravilna preprostejša, zato nikakor ne skoči k nadnaravni razlagi, če si sanjal o babici tisto noč, ko se je za las izognilia prometni nesreči.

9. Ali trditev prihaja od vira, ki je predan temu, da jo podpira? Znanost začne svoj proces brez zaključkov in z raziskovanjem dokazov. Psevdoznanost začne svoj proces z zaključkom in ga podpira z vprašljivimi raziskavami in anekdotami. Malo verjetno je, da bi ustanova, ki je predana promociji neke trditve, delala kaj drugega, kot jo podpirala, zato moramo njeno pristranskost postaviti pod velik vprašaj.

10. Ali trditev podpirajo ljudje, ki so odkriti o testiranju? Vsak dober raziskovalec bo podrobno opisal način testiranja in predstavil dokaze, ki niso podpirali trditve. Skeptični moramo biti do vseh trditev, ki ne nudijo podatkov o načinu testiranja, drugih zunanjih rezultatov testiranja, ponovitev testov in dokazov, ki ne podpirajo trditve.

11. Kako dobra je kvaliteta podatkov, ki podpira trditev? Pazljivi moramo biti, kadar so podatki cilj izbranega opazovanja, tj. kadar gre za štetje zadetkov, ne pa zgrešitkov. To lahko vidimo pri televizijskih jasnovidcih ali medijih, kjer si ljudje zapomnijo le zadetke, pozabijo pa na vse zgrešene trditve jasnovidca. Prav tako moramo paziti na statistični vzorec, ki je lahko premajhen in nima prave statistične vrednosti, kot je to pri večini kliničnih študij za homeopatijo. Posebej pa je treba biti pozoren tudi na hitro sklepanje o vzročnosti: samo zato, ker se je olajšanje zgodilo po jemanju zdravil, to še ne pomeni, da so zdravila tista, ki so povzročila olajšanje.

12. Ali imajo zagovorniki trditev ustrezno akreditacijo ali izobrazbo? Zavedati se moramo, da je mnogo ustanov (ki so v resnici lahko samo domače pisarne), ki delijo certifikate za skorajda kar koli si izmislimo. Nekatere ustanove, ki trdijo, da so akreditirane, so dobile svoj certifikat od drugih ustanov, ki niso ustrezno potrjene ali akreditirane. Paziti moramo tudi, saj imajo tudi prave akreditirane fakultete programe z neznanstvenih področij, kot sta kiropraksa in akupunktura.

13. Ali zagovorniki trditev pravijo, da je nekaj narobe z normo? Dobri raziskovalci prikažejo dokaze, ki so jih odkrili, in sklep, ki sledi. Ne začnejo s tem, kako slaba je hrana, ki jo jemo, kako uničujemo planet, kako vlada skriva svoje zlo in kako bomo šli vsi v pekel, ker verjamemo evoluciji. Ko je trditev predstavljena kot alternativa trenutnemu stanju, gre največkrat za to, da trditev temelji iz ideologije ali filozofije, ne pa iz znanosti.

14. Ali naj bi bila trditev "naravna"? Če je produkt naraven, še ne pomeni, da je varen ali da ima zdravilne učinke. Poglejmo si npr. nekaj produktov narave, kot so svinec, azbest, živo srebro, bakterije, virusi (salmonela, kuga, ošpice). Sintentične verzije naravnih učinkovin zdravil so v veliko primerih ustvarjene tako, da so varnejše in učinkovitejše ter da jih lažje proizvajamo v velikih količinah.

15. Ali ideologija, politika ali tradicija podpirajo trditev? Nekateri pravijo, da je moralno, etično ali politično korektno, da sprejmemo njihovo trditev, s čimer odvrnejo pozornost od dejstva, da njihova trditev ni znanstveno potrjena. V primeru kreacionizma na primer zagovorniki (v ZDA) uporabljajo sodni sistem in tako prisilijo šole, da učijo njihove trditve kot dejstva. Na splošno je tako, da bo teorija, četudi nova, ki je znanstveno podprta, prišla v učni program. Dobra znanost je ustvarjena v laboratorijih, ne na sodiščih, protestnih shodih, blogih ali v cerkvi. Politična ali kulturna kampanja za legalizacijo ali promocijo kakšnega proizvoda ali trditve je velik kazalnik, da je proizvod larifari ali trditev lažna.

Viri:

Avtor naslovne slike: tk-link